Vlada z “vodnim davkom” rešuje proračun na hrbtih podjetnikov in kmetov

“Vlada je očitno našla še en “briljanten” način, kako rešiti rekordni proračunski primanjkljaj – uvedla je dovolnino za rabo vode. Seveda davka ni uvedla zato, da bi s tem rešila kakšno okoljsko vprašanje ali poskrbela za trajnostno rabo naravnih virov – ne, glavni in edini namen je polnjenje proračuna, ki se po levičarsko prazni veliko hitreje, kot so ga prebivalci in gospodarstvo sposobni polniti,” opozarja ekonomist Bohinc. Kje je danes sicer tako glasna Nika Kovač? 

Uredba o plačilu za vodno pravico je začela veljati 28. junija 2025 in uvaja obveznost plačila dovolnine za vodno pravico, pridobljeno z vodnim dovoljenjem, pri čemer se plačevanje začne 1. januarja 2026. Direkcija Republike Slovenije za vode bo zavezancem v naslednjih dneh poslala obvestila o predvideni višini dovolnine za leto 2026, ki bo temeljila na obsegu rabe vode, določenem v njihovem dovoljenju itd., poroča Vlada RS.

Nož v hrbet slovenskemu kmetu
Vladajoča nomenklatura očitno še kar uvaja nove davke. Napoved nove dajatve je že razburila nekatere pivovarje in kmetovalce. Gre za nož v hrbet slovenskemu kmetu. Pridobili smo odzive predstavnikov različnih strok: ekonomista, KGZS, kmečkega sindikata in poslanca.

Slovenski kmet (Foto: Bobo)

Predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved:
“Uvedba plačila za vodno pravico pomeni za kmeta večje stroške, manjšo donosnost dejavnosti, manjšo konkurenčnost in posledično še manj interesa za nadaljevanje kmetovanja pod že tako zaostrenimi pogoji. Sindikat se resno sprašuje, ali se država sploh zaveda resnosti položaja slovenskega kmeta in nevarnosti prehranske odvisnosti od tujih dobaviteljev.” 

Predsednik sindikata kmetov Slovenije Anton Medved (Foto: STA)

Poslanec SDS Tomaž Lisec:
“Gre še za en davek te vlade na račun tistih, ki potrebujejo vodo za svoje delovanje – od gospodarstva do kmetijstva. Še bolj je zaskrbljujoče, ker gre za vladno uredbo – torej mimo zakonodajalca. In nihče nima konkretnega odgovora, zakaj ta nov davek, kdo točno in v kolikšnem znesku bo plačnik ter kam natančno bo ta znesek šel.” 

Poslanec SDS Tomaž Lisec (Foto: Polona Avanzo)

Višji koordinator za odnose z javnostmi pri KGZS Robert Peklaj:
“DOVOLNINA ZA VODNE PRAVICE: Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije trenutno še zbira mnenja s terena, saj odločbe o vodnih dovoljenjih kmetom prihajajo postopoma. Po uredbi naj bi bile vse odločbe poslane do konca novembra 2025, zato je slika še nepopolna.

Je pa že sedaj jasno, da nova obremenitev povzroča kar nekaj skrbi: Odpoved namakanju zaradi stroškov: Pri nekaterih pridelovalcih, zlasti tistih, ki so vključeni v večje sisteme namakanja, je že informativni izračun stroškov povzročil resen razmislek o izstopu iz sistema. Stroški so že zdaj na meji vzdržnosti, kar je posebej izrazito pri pridelavi hmelja. Nepokritje stroškov z vrednostjo pridelka: V določenih primerih cena pridelka ne pokrije niti stroška namakanja, kaj šele dodatnih stroškov, kot je dovolnina.

Čaki, a nam ni Nika sfajtala ustavne pravice do vode?!?! https://t.co/PZRaKZfZZj pic.twitter.com/MLkANliHfD

— Vasja (@VasjaBocko) September 6, 2025

Primer iz Gorenjske, kjer je letošnji krompir zaradi nizke tržne vrednosti ekonomsko nevzdržen, kaže na širši problem. Tudi če gre za simbolne zneske pri manjši porabi vode, je vprašanje načelno: zakaj uvajati nove stroške, če hkrati poudarjamo nujnost povečanja namakanja za večjo samooskrbo? Negotovost glede prihodnjih preračunov: Skrb vzbuja dejstvo, da se bodo preračuni in faktorji lahko spreminjali, kar odpira možnost dodatnega povišanja stroškov v prihodnosti.

Višji koordinator za odnose z javnostmi pri KGZS Robert Peklaj (Foto: STA)

Dolgotrajni postopki in birokratske ovire: Ponovno je bil izpostavljen dolgotrajen postopek pridobivanja dovoljenj, zlasti za večje sisteme. Poleg tega so težave z umeščanjem v prostor in vplivi na okolje še vedno prisotne. Primer večjega sadovnjaka, ki že tri leta čaka na soglasje Direkcije RS za vode za ureditev oroševanja, kaže na sistemske zastoje.

V Istri pa celotno območje spada pod plazovito območje, kar zahteva dodatna geomehanska poročila in načrte, s čimer se stroški izvedbe močno povečajo. KGZS bo še naprej spremljala odzive s terena in si prizadevala za rešitve, ki bodo kmetom omogočale trajnostno in ekonomsko vzdržno upravljanje z vodnimi viri. V ospredju ostaja skrb za ohranjanje pridelave, samooskrbe in dostopnosti do namakalnih sistemov, ob hkratnem upoštevanju okoljskih zahtev in zakonodaje.”

Primož Bohinc (Foto: Demokracija)

Ekonomist Primož Bohinc:
“Vlada je očitno našla še en “briljanten” način, kako rešiti rekordni proračunski primanjkljaj – uvedla je dovolnino za rabo vode. Seveda davka ni uvedla zato, da bi s tem rešila kakšno okoljsko vprašanje ali poskrbela za trajnostno rabo naravnih virov – ne, glavni in edini namen je polnjenje proračuna, ki se po levičarsko prazni veliko hitreje, kot so ga prebivalci in gospodarstvo sposobni polniti. Čestitke za izvirnost, za še en davek več, za še eno birokratsko oviro več. Z dovolnino smo pa res na pravi poti v “boljšo prihodnost”.” 

Domen Mezeg