Odvetnik Terpin: Predsedničin predlog za ustavna sodnika ogroža zaupanje v sodstvo

Odvetnik Damijan Terpin ostro kritizira predlog predsednice republike Nataše Pirc Musar za imenovanje Nine Betetto in Primoža Gorkiča za ustavna sodnika, saj meni, da takšna izbira ne bo prispevala k zaupanju državljanov v sodstvo. “Predsednica sledi liniji, ki je popolnoma nasprotna temu, kar Slovenija danes potrebuje,” je izjavil Terpin, ki opozarja na politično motivirano izbiro kandidatov.

Po Terpinovem mnenju bi imenovanje Betettove in Gorkiča vodilo v še bolj izrazito levo usmerjeno ustavno sodišče. “Če bosta oba kandidata imenovana, bomo imeli še bolj izrazito levo usmerjeno ustavno sodišče. To je izjemno slabo za pravno varnost, občutek pravičnosti in zaupanje ljudi v sodne institucije,” je opozoril.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar bo v državni zbor poslala predlog za imenovanje dveh novih ustavnih sodnikov, Nine Betetto in Primoža Gorkiča, saj se jeseni iztekata mandata ustavnima sodnikoma Špelci Mežnar in Marku Šorliju. Javni poziv za zbiranje predlogov kandidatov, na katerega je prispelo 13 prijav, je bil objavljen konec aprila v Uradnem listu RS. Po junijskih posvetovanjih s poslanskimi skupinami sta Betetto in Gorkič, oba vrhovna sodnika, veljala za favorita koalicije, ki razpolaga s 50 poslanskimi glasovi. Predlog za njuno imenovanje bo predsednica predvidoma danes uradno poslala v DZ.

Za izvolitev ustavnega sodnika, ki mora biti pravni strokovnjak, star najmanj 40 let, je na tajnem glasovanju potrebnih 46 poslanskih glasov. V prihodnjih mesecih bo predsednica začela postopke tudi za imenovanje treh dodatnih ustavnih sodnikov, saj se spomladi 2026 iztečejo mandati Mateju Accettu, Klemenu Jakliču in Rajku Knezu.

To ne pripomore k večjemu zaupanju sodni veji oblasti, ki je že tako nizka
Odvetnik Terpin je do njenega predloga kritičen. “Vprašanje zaupanja državljanov v sodne oblasti, zlasti v najvišjo instanco, ustavno sodišče, je ključno. Statistični podatki kažejo, da državljani nimajo zaupanja v sodstvo, kar je splošno znano. Ta poteza predsednice republike zagotovo ne bo prispevala k večjemu zaupanju državljanov,” je dejal. Po njegovem mnenju predsednica sledi političnim linijam, kar je škodljivo za uravnoteženost ustavnega sodišča. “Ustavna sodišča v razvitem svetu so večinoma politično uravnotežena. Na primer ameriško vrhovno sodišče je približno razdeljeno v razmerju štiri proti tri. Italijansko ustavno sodišče je rahlo nagnjeno v levo, a ni izključno levo usmerjeno. V Sloveniji pa bomo zdaj imeli še bolj izrazito levo usmerjeno ustavno sodišče, kar ni dobro za državo,” je opozoril.

Terpin je še dodal: “Predsednica republike, ki bi morala biti predsednica vseh državljanov, bi morala razumeti te razlike in ustrezno ukrepati. Bojim se, da se še naprej obnaša, kot da je v volilni kampanji. Med kampanjo je očitala Anžetu Logarju, da je povezan s stranko Janeza Janše, kot da bi bila tretjina volivcev, ki podpirajo SDS, nelegitimna ali neupravičena do politične participacije. To me je šokiralo. Nekdo, ki tako razmišlja, težko deluje kot predsednik vseh Slovencev.”

Odvetnik Damijan Terpin (Foto: STA)

Pomanjkanje razumevanja politične klime
Terpin je izpostavil tudi pomanjkanje razumevanja politične klime v parlamentu s strani predsednice. “Ne more predsednica obračati zadeve na glavo in kriviti parlamenta, ker ne sledi njenim predlogom. Nasprotno, pri posvetovanjih s poslanskimi skupinami mora razumeti politično klimo v parlamentu in predlagati kandidate, ki lahko pridobijo zaupanje večine,” je poudaril. Kot primer je navedel nezasedeno mesto guvernerja Banke Slovenije, kar Sloveniji preprečuje sodelovanje pri odločanju v Evropski centralni banki. “Zanimivo je, da Slovenija zaradi nezasedenega mesta guvernerja Banke Slovenije nima predstavnika v svetu Evropske centralne banke v Frankfurtu, kar pomeni, da ne sodelujemo pri glasovanjih. To je absurdno in traja že mesece, morda celo leto,” je izjavil.

Po njegovem mnenju takšno izključevanje nekaterih političnih akterjev kot nelegitimnih vodi v negacijo demokracije. “V Italiji so imeli podobne težave pri imenovanju ustavnega sodnika, a so politične stranke na koncu našle kompromis. Kompromis je nujen za politično sožitje in delovanje države. V Sloveniji pa še naprej vztrajamo pri izključevanju – nekateri so legitimni, drugi ne. To je nesprejemljivo,” je dodal.

Tanja Brkić