Folklorna skupina Emona s posebnim dosežkom na gostovanju v Peruju. Njihov nastop si je ogledalo 270.000 gledalcev v petih zaporednih dneh!

Folklorna skupina Emona iz Ljubljane je med 15. in 19. avgustom 2025 nastopila na prestižnem mednarodnem festivalu v Arequipi, drugem največjem peruanskem mestu z 1,2 milijona prebivalci. Na povabilo župana mesta je kot edina evropska skupina med 13 sodelujočimi nastopila pred okoli 270.000 gledalci v petih zaporednih dneh.

S tem je FS Emona postala prva slovenska umetniška skupina v zgodovini samostojne Slovenije, ki je v tako kratkem času v tujini zbrala tolikšno občinstvo – dosežek, ki slovensko kulturo postavlja ob bok največjim športnim uspehom.

FS Emona je v svoji 58 letni zgodovini gostovala v preko 60 državah sveta od Čila in Peruja na zahodu do Japonske na vzhodu. V nekaterih predvsem evropskih državah smo nastopili tudi večkrat. V J. Ameriki smo se udeležili festivalov v Mehiki, Argentini, Čilu in letos v Peruju. Seveda je bilo to prvo gostovanje v Peruju. Kontakt smo navezali na gostovanju v Čilu (Santiago de Chile) v letu 2020, kjer so nastopili tudi Perujci. Uradno vabilo župana mesta Arequipa smo dobili v mesecu marcu letošnjega leta. Festival v Arequipi je bil 43. po vrsti. 15. avgusta, ko se je odvila parada skozi center mesta (po ocenah organizatorja 250.000 gledalcev) so praznovali tudi 485 letnico ustanovitve mesta.

Arequipa (španska izgovorjava: [aɾeˈkipa]; Aymara in Quechua: Ariqipa), znana tudi po vzdevkih Ciudad Blanca (špansko za ‘Belo mesto’) in León del Sur (špansko za ‘Južni lev’), je mesto v Peruju in glavno mesto istoimenske province in departmaja. Je sedež ustavnega sodišča Peruja in ga pogosto imenujejo ‘pravna prestolnica Peruja’.

Leta 2000 je zgodovinsko središče Arequipe UNESCO razglasil za svetovno dediščino.

Na festivalu smo se predstavili s 17 plesalci in petimi glasbeniki. Kot umetniški vodja nas je spremljal dr. Bojan Rok. Kot zanimivost naj povem, da je v J. Ameriki živa glasba na nastopih bolj redkost. Mi še vedno vztrajamo z živo glasbo in petjem v živo, čeprav smo imeli v dvorani kjer smo nastopali kar nekaj težav z ozvočenjem petja.

Poleg uvodne parade skozi mesto (plesali smo cca. 7 km z našimi koreografijami ali z manjšo improvizacijo polke in valčka; vsakih 50 ali 100 m smo bili deležni vzpodbude z ‘baila, baila’) smo imeli še 6 nastopov (5 v dvorani in en nastop v mestnem parku).

Predstavili smo se z naslednjimi koreografijami: goriški plesi, pustni štajerski in štajerski plesi, plešem po prleško ter od Krasa do Trsta in tržaškega zaledja.

Zadnji dan festivala 19.8. smo v dopoldanskih urah nastopili za osnovnošolce. Dvorana, ki ima cca. 8000 sedežev je bila skoraj popolnjena. Ja, imeli so nekakšen ‘kulturni dan’ bi rekli v Sloveniji. Opazoval sem otroke, ki se niso popolnoma nič dolgočasili, ampak uživali v vsaki točki. Naša skupina je bila še toliko bolj oblegana saj so se številni želeli fotografirati z ‘eksoti’. Zelo pogrešam nekaj podobnega tudi v Ljubljani, žal niti šolski program niti JSKD za kaj podobnega nista zainteresirana. Na naših predstavitvah skupine na začetku šolskega leta v srednjih šolah, se nam običajno ‘dogaja’: ‘Nismo vedeli, da se tudi v Ljubljani pleše folklora.’ Žalostno ampak resnično.

(foto: arhiv FS Emona)

Sama gostovanja se v bistvu ne razlikujejo, razlikuje pa se organizacija in kultura države, ki nas povabi na gostovanje. Za to gostovanje moram povedati, da je bilo organizacijsko (za J. Ameriko) na izrednem nivoju. Glede na dejstvo, da je bila to za njih že 43. ponovitev. Hkrati smo imeli veliko srečo z dvema mladima vodičema, ki sta nam v angleščini, ki je za J. Ameriko redkost zelo olajšala gostovanje in samo organizacijo. FS Emona je zelo ponosna, da smo gostovali na festivalu s tako veliko gledalci v živo. Nastopiti na paradi z 250.000 gledalci je bil za vsakega od nas edinstven dogodek, težko za opisat, moraš ga doživet. Tudi naši najstarejši plesalci kaj podobnega še niso doživeli na predhodnih gostovanjih v 58.- letni zgodovini skupine.

(foto: arhiv PP)

Naša skupina se bo že takoj v začetku septembra začela pripravljati na praznovanje 60 letnice skupine, ki bi jo želeli praznovati jeseni leta 2027 verjetno v Ljubljani, v Cankarjevem domu. Želeli bi se predstaviti z novimi koreografijami, ki bi nas še bolj približali slovenskemu občinstvu. Žal moram zaključiti z dejstvom, da je naša slovenska folklorna umetnost v zadnjih letih bistveno bolj zanimiva za tuje občinstvo kot doma. (sporoča za naš portal predsednik Folklorne skupine Emona Peter Kregar o gostovanju skupine. Mi pa iskreno čestitamo za krasen nastop in uspeh v Peruju.)