Ursulo von der Leyen izžvižgali, Tomc: “Eden slabših govorov doslej, neuravnotežen in politično neusklajen”

Ursula von der Leyen je na plenarnem zasedanju v Strasbourgu razočarala. Z današnjim govorom pa si je zaslužila celo vpitje in glasne proteste prisotnih, ki so ji očitali, da prodaja Evropo. Do nje je bila kritična slovenska poslanka v Evropskem parlamentu Romana Tomc. Politični skupini v Evropskem parlamentu Domoljubi za Evropo (PfE) in Levica sta danes napovedali, da bosta vložili nova predloga za njeno nezaupnico.

“Nad govorom Ursule von der Leyen o stanju v Uniji #SOTEU sem razočarana. Eden slabših govorov doslej, neuravnotežen in politično neusklajen. Pričakovano je bila samozavestna glede dosedanjega dela in napovedala številne nove projekte, za kar bo porabila veliko evropskega denarja. Problem je, da mnogi projekti ne prinašajo dodane vrednosti. Kar potrebujemo sedaj, je ukrepanje in rezultati,” je sporočila evropska poslanka Romana Tomc.

Volivci so želeli spremembe

Tomčeva nadaljuje, da je tudi zaradi neučinkovitosti komisije realnost v Evropski uniji žal precej drugačna, kot jo skuša prikazati njena predsednica. Ljudje so zaskrbljeni predvsem za varnost in konkurenčnost. Opozarja, da so se pred dobrim letom volivci odločili za spremembe.

Evropska poslanka Romana Tomc

“Te morajo biti korenite in upoštevati voljo ljudi. Dovolj je obljub, zahtevamo rezultate! Nezadovoljstvo nad delom Evropske komisije narašča, zato je nujno, da pokaže konkretne rezultate, sicer bo sicer težko dokončala svoj mandat,” je opozorila evropska poslanka.

Kaj obljublja predsednica evropske komisije?

V zdaj že prepoznavnem slogu von der Leynove je bil govor precej puhel, napolnjen s političnimi floskulami, videti je bilo, da se resnosti situacije in nezadovoljstva ljudi sploh ne zaveda. “Ali je Evropa dovolj hrabra za ta boj? Ali smo dovolj enotni?” je nastopala s svojimi karakterističnimi enovrstičnicami.

Foto: AFP

Govorila je o krepitvi evropske samostojnosti v luči povečanih globalnih napetosti (Rusija, trgovinske vojne, negotov odnos z glavnimi silami). Med napovedanimi ukrepi je tudi vzpostavitev “dronskega zavezništva” z zagotovljenimi sredstvi v višini 6 milijard evrov in obljuba o dodatnih sankcijah Rusiji.

Kot vedno do zdaj pa govor ni mogel mimo zelenega prehoda, s katerim je evropska komisarka povsem obsedena – tokrat ponovno s sabotažo prostih trgov. EU bo namreč v odgovor na globalni presežek jekla, za katerega pravi, da ogroža dobičkonosnost in investicije v dekarbonizacijo evropske industrije, vzpostavila nov mehanizem za omejevanje uvoza jekla. Obstoječi zaščitni ukrepi potečejo na sredini leta 2026, zato je nujno nadomestilo pred koncem tretjega četrtletja 2025. Torej bo EU zopet posegala v delovanje prostih trgov.

To pa ni edini primer, kjer želi EU posegati na trge: “Ko zagonska podjetja rastejo, so se primorana obrniti na tuje vlagatelje, kar ogroža našo suverenost,” je dejala in napovedala Sklad Scale up Europe bo povezal EU in zasebne vlagatelje z namenom finančne pomoči zagonskim podjetjem v Uniji, torej bo želela Unija diktirati podjetjem, kje naj se zadolžujejo. EU bo s svežnjem za spodbujanje baterij namenila 1,8 milijarde evrov v pomoč tej industriji in proizvodnji električnih vozil s ciljem razogličenja, torej želi Unija zopet posegati v trg in postati aktivni igralec v zasebnem sektorju.

Zelenih obljub pa še ni bilo konec – predstavila je “čisti industrijski dogovor”, ki vključuje ciljno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za 90 odstotkov do leta 2040 in popolno podnebno nevtralnost do 2050, cilji, za katere so strokovnjaki in gospodarstveniki v preteklosti že večkrat povedali, da bodo EU pripeljali na rob bankrota.

Von der Leynova je predlagala nov mehanizem financiranja za Ukrajino – tako imenovani “Reparations Loan”, ki bi temeljil na izkoriščanju likvidnih sredstev od zamrznjenih ruskih premoženj. Glavni kapital ne bo uporabljen, tveganje pa bodo nosile države članice EU. Ukrajini bi denar zagotovili takoj, vendar naj bi ga vrnila šele po tem, ko bo Rusija izplačala odškodnine. O tem se sicer govori že tri leta, zgodilo pa se ni še nič. Napovedala je še en vojaški – v tipičnem evropskem žargonu poimenovan Readiness 2030, ki omogoča dvig obrambnih izdatkov držav članic. Poseben instrument SAFE bo omogočil 150 milijard evrov posojil za skupne evropske nabave orožja in opreme. Kot je rekla von der Leynova, se je v program doslej vključilo 19 držav članic. Seveda je jasno, da je 150 milijard za obrambo kontinenta 27 držav le kaplja v ocean.

Če je bila dokaj blaga in medla v zvezi z Rusijo, pa je bila veliko odločnejša, kar se tiče Izraela – napovedala je celo začasno zadržanje nekaterih dvosmernih evropskih sredstev za Izrael (z izjemo civilnih in izobraževalnih projektov o holokavstu). Prav tako je predlagala nadaljnje sankcije proti izraelskim ministrom in naseljencem ter delno suspendiranje trgovinske pogodbe z Izraelom. Spremljala bo tudi oblikovanje donorske skupine za obnovo Gaze. Torej po vsem skladno s politiko islamskih skrajnežev in slovenske levičarske vlade.

Žvižgi s poslanskih klopi