»Mladi pevci potrebujejo kvaliteto glasbe in iskanje globine «

Med Slovenci v Italiji je malo ustvarjalcev, ki bi v sebi tako prepričljivo združevali umetniško občutljivost, pedagoško predanost in širino kulturnega pogleda, kot jih združuje goriški dirigent, pesnik in profesor David Bandelj. Sinoči je prejel nagrado Pavle Merkù za dosežke na zborovskem področju, ki jo bienalno podeljujeta Svet slovenskih organizacij (SSO) in Zveza cerkvenih pevskih zborov - Trst v sklopu projekta Cantate in ob dnevu Evrope. Podelitev je potekala na Stari gori.

Bandelj mlade ne uči le pravilnega petja, temveč predvsem poslušanja, sodelovanja in odgovornosti do skupnega ustvarjanja. Njegov umetniški pristop temelji na prepričanju, da pravo sozvočje nastane šele takrat, ko obstaja tudi človeška bližina, zato njegovi glasbeni nastopi presegajo običajne koncertne okvire in postajajo prostor srečevanja ter kulturnega dialoga.

Za Primorski dnevnik je spregovoril o svojem odnosu do glasbe in dirigiranja ter o izzivih, s katerimi se sooča zborovsko petje, a tudi o tem, zakaj je pevski zbor še vedno eden najpomembnejših prostorov skupnosti Slovencev v Italiji.

Kaj vas pri delu z glasbo najbolj navdušuje?

Ker se ukvarjam v glavnem z zborovsko glasbo, je morda največje navdušenje v tem, da ljudje skupaj ustvarjamo sozvočja, ki niso samo glasbena, če prej niso tudi medsebojna.

Kako se pesništvo, dirigiranje in poučevanje prepletajo v vašem življenju?

Nekoliko nihajo, enkrat je eden od vidikov v ospredju, drugič drugi. Pravzaprav je pa edina konstanta pedagoško delo, kajti vsak dirigent mora biti v prvi vrsti pedagog.

Je v dirigiranju tudi kaj poezije? Kaj pa v poučevanju?

Nekje se poezija in zborovska glasba prepletata, kajti slednja je povečini odvisna od nekega besedila, zato je za zborovodjo nujno poznavanje ne le pesniških oblik, temveč tudi odkrivanje vzgibov, ki so vodili skladatelje, da so dotičnemu besedilu namenili prav táko glasbo, kakršno so napisali. Poezija pri poučevanju ... včasih mi je bila dobro »orodje«, vedno bolj pa opažam, da je mladim pravzaprav tuja in težko razumljiva.

Kot omenjeno ste vedno v stiku z mladimi in več let dirigirate mladinski pevski zbor Emil Komel. Kako poteka delo z mladimi pevci in katera je skrivnost za uspešno vodenje mladinske skupine?

Delo z mladimi pevci ni nič drugačno od dela s starejšimi. Potrebujejo isto pozornost, kvaliteto dela in predvsem kvaliteto glasbe ter iskanje globine, kar predstavlja protiutež poplavi plitkosti, ki je zajela našo družbo. Delo z mladimi, tudi najmlajšimi pevci, je pomembno, v kolikor jih lahko že od malega »okužimo« s tem, da se naučijo slišati, predvsem pa poslušati sebe in druge, sodelovati in gojiti občutek estetike, ki je otrokom prirojen. Prej ga bomo vzgojili, boljše pevce bomo imeli tudi v zrelih in starejših letih. Zato se mi zdi nujno, da posvetimo najboljše moči glasbeni in zborovski vzgoji že od mladih let. Nobenih skrivnosti ni, samo vizija, predanost, majhna želja po tem, da izboljšamo svet, vsaj v našem malem.

Kako danes mlade navdušiti za zborovsko petje?

Brez potrebnih spektaklov, ki so lahko paša za oči, ampak predvsem z zavestjo, da je za vsak cilj potrebno počasi in postopoma graditi kvaliteto. Če vodja verjame v to, bo zmogel prepričati tudi pevce. Kakor pravi moj zborovski učitelj: »Ni krajšn’c!«. Pevci prepoznajo, ko je delo kvalitetno in bodo zato stremeli po tem in se ne bodo zadovoljili s tem, kar je povprečno.

Več v današnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.