V tem nekdanjem samostanu je danes galerija ter muzej moderne in sodobne umetnosti

Kostanjevica na Krki velja za eno najstarejših mest na Slovenskem. Njena lega na otoku sredi reke je bila od nekdaj strateška in gospodarsko pomembna. V času plemiške družine Spanheimov v 12. in 13. stoletju je postajala močno politično, versko in upravno središče ob takratni meji med Kranjsko in Štajersko.

Koroški vojvoda Bernard Spanheimski je imel pri tem odločilno vlogo. Leta 1234 je ob izviru potoka Obrh ustanovil cistercijanski samostan Fons Beatae Mariae. S tem ni želel zgolj utrditi svoje gospodarske moči, temveč je družini ustvaril tudi prostor za večni počitek. Ustanovitev samostana je bila strateški in simbolni korak, ki je zaznamoval prihodnost regije.

Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki

Cistercijanski samostan – versko in gospodarsko središče

Najbogatejša zemljiška posest v Kranjski

Samostan je od svojega začetka dobil obsežne posesti, ki so ga uvrščale med najbogatejše zemljiške lastnike na Kranjskem. To je omogočalo gospodarsko stabilnost in močan vpliv na okolico. V najboljših časih je v njem živelo in delovalo tudi do 86 menihov in laikov.

Središče prosvetljenstva in trgovine

Poleg verskega življenja je samostan predstavljal žarišče prosvetiteljstva, izobraževanja, trgovine in gospodarstva. Menihi so skrbeli za razvoj obrti in kmetijstva, hkrati pa so širili znanje, ki je oblikovalo kulturno podobo širšega območja Dolenjske.

Arhitektura skozi stoletja

Od gotike do baroka

Prvotna zasnova je sledila zgodnjegotskemu slogu. V kasnejših obdobjih so samostan večkrat prenovili in dogradili. V renesansi in baroku je pridobil nove arhitekturne poudarke, ki jih lahko občudujemo še danes.

Baročna kulisa in arkadno dvorišče

Prva polovica 18. stoletja je prinesla baročno preobleko: nastali so obrambni stolpiči in baročna kulisa s poslikavo Frana Jelovška. Poseben ponos je bilo arkadno dvorišče, eno največjih v Evropi, ki je prostoru dodalo monumentalnost in prepoznavnost.

Razpustitev in propadanje

Reformni ukrepi Jožefa II.

Leta 1786 je cesar Jožef II. ukinil samostan v okviru svojih reform. Premoženje je bilo preneseno v kranjski verski fond, cerkvena oprema razprodana, cerkev pa je izgubila svojo sakralno funkcijo.

Novi uporabniki in težave

Prostor nekdanjega samostana je postal sedež gozdne uprave, notariata in celo stanovanjski kompleks. Kasneje so tam našla prostor podjetja, kot so Agrokombinat, Labod in Iskra. Gospodarske dejavnosti so zapolnile praznino, a niso ustavile propadanja arhitekture.

Vojna razdejanja

Med drugo svetovno vojno in po njej je samostan doživel najtežje čase. Leta 1942/43 je bil požgan in porušen, po vojni pa dodatno razdejan. Propadanje je doseglo vrhunec, stavba pa je bila na robu popolnega uničenja.

Restavratorska prizadevanja

Prvi poskusi ohranitve

Že v tridesetih letih 20. stoletja so študentje pod vodstvom profesorja Franceta Steleta opravili konservatorska dela. To je bil prvi resen poskus zaščite in obnove.

Obnova po letu 1957

Temeljita obnova je stekla leta 1957, ko se je porušil tudi zvonik. Od takrat naprej potekajo zaščitna in prenovitvena dela, ki so samostan ohranila kot dragocen del slovenske kulturne dediščine.

Kulturni spomenik državnega pomena

Leta 1989 je bil samostan razglašen za kulturni spomenik državnega pomena. Država mu namenja posebno pozornost in sredstva, kar omogoča postopno sanacijo in prenovo.

Umetnost in kultura danes

Galerija Božidar Jakac

Od leta 1974 v prostorih nekdanjega samostana domuje Galerija Božidar Jakac, ena največjih galerijskih ustanov v Sloveniji. Njene zbirke sodobne in moderne umetnosti so pomemben del slovenske kulturne identitete.

Park skulptur Forma viva

Že od leta 1961 v okolici samostana nastaja park skulptur Forma viva. Gre za odprto galerijo na prostem, kjer so na ogled umetniška dela domačih in tujih kiparjev. Kombinacija naravnega okolja in monumentalnih skulptur ustvarja edinstven prostor za umetnost.

Prizorišče kulturnih dogodkov

Samostan in njegova okolica se danes uporabljata kot prizorišče za likovne, glasbene in uprizoritvene umetnosti. Koncerti, razstave in festivali privabljajo obiskovalce iz Slovenije in tujine. Prostor, ki je bil nekoč versko in gospodarsko središče, je danes kulturno srce regije.

Zakaj obiskati Kostanjevico na Krki?

Kulturna dediščina in narava

Kombinacija bogate zgodovine, izjemne arhitekture in kulturnih dejavnosti daje Kostanjevici posebno mesto med slovenskimi destinacijami. Obiskovalci lahko uživajo v mirni naravi reke Krke, raziskujejo zgodovinske prostore in občudujejo sodobno umetnost.

Lokalni ponos

Samostan je postal simbol identitete mesta. Domačini ga doživljajo kot prostor spomina in hkrati kot priložnost za prihodnost. Turizem, ki temelji na kulturi, je pomemben del lokalnega razvoja.

Zgodba o preobrazbi

Samostan v Kostanjevici na Krki je zgodba o vzponih, padcih in ponovni oživitvi. Ustanovljen v 13. stoletju kot simbol moči družine Spanheim, je preživel stoletja sprememb, razpustitev, propadanje in vojno uničenje. Danes pa stoji kot prostor umetnosti in kulture, ki se odpira širši javnosti.

Preobrazba nekdanjega verskega središča v umetniško galerijo in kulturno prizorišče dokazuje, da dediščina ni le ostanek preteklosti, ampak lahko postane živ del sodobnega življenja. Kostanjevica na Krki s svojim samostanom tako ostaja eno najbolj zanimivih slovenskih mest, kjer se prepletata zgodovina in sodobna ustvarjalnost.

PZA Kostanjevica na Krki – popolna točka za avtodomarje pod Gorjanci

Objava V tem nekdanjem samostanu je danes galerija ter muzej moderne in sodobne umetnosti se je pojavila na Vse za moj dan.