»Trst je bil magnet za džez, rock in blues«

Gabriele Centis je v Trstu znan glasbenik, pedagog in organizator. Je vodja Hiše glasbe, Glasbene šole 55 in umetniški vodja festivala TriesteLovesJazz. Julija in avgusta stopa na odre festivala in predstavlja koncerte ter njihove protagoniste.

Na bobne je začel igrati s štirinajstimi leti. Bobnal je rock, Beatlese, Santano, Led Zeppeline, rockersko smetano sedemdesetih let preteklega stoletja. Pred kratkim preminuli brat Pierpaolo, kitarist in pianist, ga je uvedel v džez, in zanj so se odprla nova glasbena obzorja.

Od kod zamisel o pripravi festivala TriesteLovesJazz?Porodila se je vštric z mojo glasbeno dejavnostjo in delovanjem v okviru Hiše Glasbe in Glasbene šole 55. V svojem poklicnem življenju sem spoznal mnogo glasbenikov. Džez je moja strast, študiral sem ga, nastopal, pa sem si rekel, zakaj ga ne bi ponudili širšemu občinstvu v posluh? Navsezadnje bi to bilo tudi dragoceno kulturno dejanje.

Kaj je bilo odločilno?Ustanovitev Hiše glasbe nam je omogočila vzpostaviti tesen stik o Občino Trst, saj je slednja lastnica Hiše glasbe. Z njo imamo konvencijo za uporabo Hiše glasbe.

Ali je tvegano reči, da je bil Trst nekakšen džezovski magnet?Ne le džezovski. V sedemdesetih letih preteklega stoletja je postal zanimiv tudi za rock in blues, predvsem za porajajočo se slovensko in jugoslovansko sceno, saj so takrat vzklila pomembna sodelovanja med tržaškimi in slovenskimi ter jugoslovanskimi rockerji. Številni tržaški rockerji so igrali v slovenskih skupinah, na primer kitarist Goran Tavčar. Kar se džeza tiče, pa bi omenil še eno tržaško značilnost.

Prosim.Mnogi tuji džezisti so, zaradi bližine, pojmovali Trst kot nekakšne Benetke. Ali pa so vedeli, da je mesto ob meji, in so si predstavljali, da leži nekje daleč od Italije. Ko so ga spoznali, jih je mesto očaralo. To očaranje je v džezovskem svetu potovalo od ust do ust, tako si je Trst pridobil med svetovnimi džezisti poseben renome, kar je pripomoglo k temu, da sedaj džezisti rade volje pridejo k nam. To nam je zelo olajšalo delo pri pripravi programov festivala.

Celoten intervju lahko preberete v včerajšnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku