MAHLER V LJUBLJANI v Križevniški cerkvi v Ljubljani

Recenzija koncerta: MAHLER V LJUBLAJNI v Križevniški cerkvi v Ljubljani

v okviru letošnjega 73. Ljubljana festivala

Piše: Franc Križnar

Mahler, Wikipedija

Še enega od presežnikov letošnjega 73. Ljubljana Festivala je pomenil komorni vokalno inštrumentalni koncert Mahler v Ljubljani, ki ga je (14. avg.) v Križevniški cerkvi ljubljanskih Križank odigral naš Ensemble Dissonance. Združuje uveljavljene glasbenike iz Ljubljane, ki delujejo v Godalnem kvartetu Dissonance, Orkestru Slovenske filharmonije, Simfoničnem orkestru RTV Slovenija, so profesorji na Akademiji za glasbo v Ljubljani in samostojni glasbeni umetniki. Poslanstvo ansambla je poustvarjanje komorne glasbe na visoki umetniški ravni, širjenje poznavanja in ugleda komorne glasbe v javnosti in prispevek k njenemu razvoju na več načinov: z naročili novih, zlasti slovenskih glasbenih del, s sodelovanjem s svetovno znanimi umetniki in z mladimi ustvarjalci in poustvarjalci ter s promocijo bogate glasbene zgodovine mesta Ljubljane. Ustanovitelj in direktor Zavoda Dissonance je Klemen Hvala.

N. Gorič & J. Mihelač, Ljubljana Festival

U. Lajovic, Wikipedija

No, tokrat je bilo na tem koncertu malo drugače. V edinstveni in integralni izvedbi smo v delovnem naslovu koncerta Središče naših doživetij slišali kompleksno in kompletno izvedbo Dečkovega čudežnega roga/Des Knaben Wunderhorn slovitega Gustava Mahlerja (1860-1911). Oddirigiral je naš maestro Uroš Lajovic, solista sta bila odlična pevca: sopranistka Nika Gorič in baritonist Jaka Mihelač, koncertni mojster pa violinist Benjamin Ziervogel. Zakaj Mahler v Ljubljani? Zato ker je ta sloviti avstrijski skladatelj in dirigent svoje prve umetniške takte preživel v edini in nepolni sezoni 1881/82 prav v Ljubljani. Uroš Lajovic kot tehten poznavalec Mahlerjevega glasbenega opusa je v priredbah nemškega novodobnega skladatelja Klausa Simona (14) dodal še tri Mahlerjeve zgodnje pesmi in v svojem vrstnem redu predstavil kar neke vrste ljubljansko, zgodnjo skladateljsko antologijo G. Mahlerja. Tako smo tovrstni ciklus v trajanju 70 min. slišali enovito s prešernimi in izvajalci, saj je prav omenjeni ciklus neke vrste kompendij, sukus vse nadaljnje skladateljeve ustvarjalnosti z vsemi desetimi simfonijami; tudi vokalno inštrumentalnimi, če v tej zvezi samo spomnimo na njegovi slovito 8., »Simfonijo tisočev.«

Začetek koncerta

Mahlerjev Dečkov čudežni rog v Klausovi priredbi vseh treh dodatnih pesmi pa je povsem nekaj drugega. Gre za komorno vokalno inštrumentalno simfonijo, kjer si pevska solista – baritonist in sopranistka – podajata svoje solistične parte, v prenekaterem od njih pa se celo združita. Gre za ciklus, ki niti ni ciklus, ga pa povezuje tridnelna zbirka nemških ljudskih pesmi, ki sta jo v prvi polovici 19.stol. uredila Clemens Brentano in Achim von Armin. V kompozicijskem pogledu pa gre za Mahlerjev kompendij, sukus njegove glasbene ustvarjalnosti. Kot neke vrste nastavek ali osnova, »praluč« nadaljnje Mahlerjeve ustvarjalnosti. Pevska solista sta vse to podčrtala z izjemno dikcijo izvirnega nemškega jezika. Maestro Lajovic pa je ob ekscelentni zasedbi spremljevalnega ansambla, pravilom solistično zasedenih glasbenikov, več kot podčrtal celotno partituro in posamične parte. Njegovo (so)čutenje Mahlerjevega ansambelskega igranja je bilo ves čas na pravem mestu; kot ravnovesje solističnega (-ih) pevskega glasu in inštrumentov. Pri tem so izstopali naslovi Hvalnica razumu, Antona Padovanskega pridiga ribam, Pesem jetnika v stolpu in zaključno Nebeško življenje.

Konec koncerta

Mahler se je tako ponovno vrnil v Ljubljano, tokrat le kot skladatelj in ne kot pianist in dirigent v Stanovskem Deželnem gledališču kot pred skoraj 150.-imi leti kot prvič. Lepa gesta Ljubljana festivala in vseh izvajalcev, ki so v to poustvarjalno težavnostno stopnjo vložilo veliko tovrstnih naporov. Mahler je tako izzvenel v vsej svoji polnosti, nemalo zaslug za to pa imajo tako vsi vodilni protagonisti le-tega kot vsak prvi ali zadnji član Ensembla Dissonance. Muzike in to še posebej Mahlerjeve je bilo ravno prav in mnogo več kot pa zgolj za neke vrste (formalno) pokušino. Duh in muzika velikega Mahlerja sta se tako in spet vsaj za en večer vrnila tudi v »njegovo« Ljubljano.