Nika Kljun. V naši plesni industriji moraš imeti neverjetno trdo kožo, da preživiš!

20 hours ago 9

ARTICLE AD

Direktno iz Los Angelesa na naš portal. Intervju z Niko Kljun, plesalko, koreografinjo, pedagoginjo in zadnje leto dni in pol tudi certificirano trenerko – coachinjo.

Draga Nika, dobrodošla na Paradinem portalu… po kar nekaj časa. Iztočnica za najin pogovor je objava na družbenih omrežjih, kjer si na fotografijah z diplomo certificirane trenerke coachinje, pa čeprav je ta diploma ‘stara’ že dobro leto dni. Kaj je razlog, da si to objavila sedaj?
Res je, diploma je že skoraj leto in pol stara, a odločila sem se jo deliti zdaj, ker sem želela iz srca izraziti hvaležnost svojim coaching klientom. Nisem pa veliko razmišljala o tem, kdaj jo objaviti, saj je to zame le papir – pravo vrednost ima delo samo. Posebna čast je, ko mi kdo odpre vrata v svojo življenjsko zgodbo. Njihova moč, njihova pot in njihovo iskanje so vedno v ospredju, sama pa sem tam le kot sopotnica in podpora. Največje darilo, ki ga lahko prejmem, je zaupanje, da skupaj ustvarjamo prostor za spremembo – to je tisto, kar daje mojemu poslanstvu pravi pomen.

Kdaj si začutila oz. si vedela, da moraš narediti preskok v svoji karieri od ‘samo’ pedagoginje k celostnemu pristopu treninga, da niso dovolj le koraki in gib, da današnji plesalec potrebuje veliko več?
Že ko sem kot najstnica začela poučevati ples, me nikoli niso zanimali samo koraki. Vedno me je zanimal cel človek – njegovo srce, um, telo in duša. Moji učenci so mi bili vedno veliko več kot samo plesalci; vedno sem si želela, da bi se ob meni počutili videne, slišane in razumljene. Pravzaprav sem si nekoč želela študirati psihologijo, zato me je ta širina že od nekdaj spremljala. Čas covida, vem, da je za mnoge občutljiva tema, a zame je bil to res globok trenutek preobrata. Takrat sem prvič zares pogledala vase, začela raziskovati, kdo sem brez plesa, in si dovolila razpreti krila za nekaj novega. Po dvajsetih letih izkušenj učenja po svetu in dela v profesionalni Hollywood industriji sem videla vse plati tega sveta – od sijaja do najtežjih zgodb. In ob vsem tem sem začutila, da je edina prava pot, kako lahko res dam nekaj nazaj, ta, da se plesalcem približam celostno. V tem poklicu je ogromno pritiska, primerjav, dvomov vase, pogosto tudi motenj hranjenja in duševnih stisk. Zato sem želela ustvariti varen prostor, kjer plesalci niso videni le kot talenti/športniki/umetniki, ampak predvsem ljudje. V naši plesni industriji moraš imeti neverjetno trdo kožo, da preživiš, a na koncu smo vsi enaki – vsi potrebujemo ljubezen in sprejetost. To pa je prostor, ki si ga želim ustvariti za njih.

Kaj je tisto kar opaziš pri današnjih plesalcih ne glede na to, kje poučuješ? Kaj jim je skupno in kako jim lahko pomagaš pri razvoju?
Pri mladih plesalcih danes opažam, da je najtežje breme ravno pritisk družbenih omrežij – še posebej za tiste pod 25 let, kjer se možgani še razvijajo. Namesto zdrave tekmovalnosti, ki smo jo imeli mi, se oni soočajo z nenehnim primerjanjem, komentarji in iskanjem zunanje potrditve. Podoben vzorec opažam tudi pri svojih coaching klientih – ne glede na področje. Skoraj vsi se borijo s težo pričakovanj družbe, s perfekcionizmom in s strahom, da niso dovolj. Moje poslanstvo pa je, da jim pomagam znova najti stik s sabo in zgraditi svojo pot iz ljubezni, ne iz pritiska.

Mogoče je prišel na pomoč tudi tvoj oziroma vajin skupni projekt s tvojim zaročencem Sonnyjem to poletje v Los Angelesu Summer Dance Stay? Za kakšen projekt gre?
Ja, res je, Summer Dance Stay je najin skupni projekt s Sonnyjem pod mrežo njegovega družinskega plesno – izobraževalnega podjetja Fredie–Pedersen, ki sva ga to poletje izpeljala v Los Angelesu in ga bova odslej prirejala vsako leto. To je teden, ko se plesalci potopijo v intenzivne treninge z nama in vrhunskimi koreografi, hkrati pa odprejo prostor tudi za osebno rast – za tisti notranji preskok, ki ga ne prinesejo samo koraki, temveč celotna izkušnja. Želela sva ustvariti okolje, kjer plesalci ne dobijo samo tehničnega znanja, ampak tudi samozavest, samostojnost in pravilno podporo na njihovi poti. Ob tem pa začutijo tudi pravi utrip hollywoodskega življenja, saj se gibljemo po studiih, kjer trenirajo največje zvezde, in okušajo, kako je biti del te industrije. Trenirajo raznolike plesne stile, saj verjameva, da je prav vsestranskost v današnjem plesnem svetu ključ do uspeha. Plesalci so iz celega sveta in bivajo na najinem ranču, prevoz za njih je tudi poskrbljen, tako da se res lahko sprostijo in osredotočijo le na ples. V majhni skupini je prostor za resnično mentorstvo, povezovanje in iskrene odnose – in ravno to je tisto, kar dela ta projekt tako poseben.

Udeležila sta se ga tudi dva Slovenca, kajne? Julija Markovič Halik prihaja iz športnega plesa ter Teodor Haroj iz modernin plesnih zvrsti. Kaj sta prinesla v LA in kaj sta odnesla?
Res je, letos sta se Summer Dance Stay-a udeležila tudi sva Slovenca, Julija in Teo. Oba sta v Los Angeles prinesla ogromno predanosti, delovne etike in odprtosti za nove izkušnje, kar je bilo navdihujoče ne samo za naju, ampak tudi za ostale plesalce v skupini iz vseh predelov sveta. Kot je sama Julija opisala, ji je to okolje dvignilo samozavest, sprostilo telo in duha ter ji dalo občutek, da lahko poleti – ker je bila energija, naše vodenje in podpora drugih plesalcev tako močna, da začneš verjeti, da meja sploh ni…

Točno to je bistvo Summer Dance Stay-a, da plesalci domov ne odnesejo le novih znanj, temveč tudi večjo samozavest, širši pogled na plesno profesionalno industrijo in občutek svobode, ki jih spremlja še dolgo potem, ko se izobraževalni teden zaključi.

Ali so datumi za naslednji Summer Dance Stay 2026 že znani in kje se lahko plesalci registrijajo?
Zaradi velikega zanimanja sva se s Sonnyjem odločila, da datume za Summer Dance Stay 2026 razkrijeva že zdaj, zakaj bi čakali, kajne? Dogodek bo potekal od 19. do 25. julija 2026. Prijave se sprejemajo na dancestays@gmail.com.

Ples je več kot očitno že dolgo prisoten v obeh vajinih družinah. Kaj to pomeni za vaju osebno in kako vpliva na vajino delo danes?
Ko s Sonnyjem govoriva o plesu, ga ne vidiva le kot nekaj, kar poučujeva – ples je dobesedno v najinem DNK-ju. Sonny je tretja generacija danske plesne dinastije Fredie Pedersen, ki je svoja vrata odprla skoraj pred sto leti in velja za najstarejšo zasebno družinsko plesno ustanovo na svetu. Še dandanes izvajajo plesno-izobraževalne projekte, s katerimi sem zdaj tudi jaz povezana. Tudi moja pot je prepletena z družinsko tradicijo – starša Janja Pušl in Zoran Kljun sta pred petintridesetimi leti ustvarila Bolero Dance Center, ki je postal dom številnim državnim, evropskim in svetovnim prvakom. Po mamini strani pa moje korenine segajo vse do pra-tete Ksenije Hribar, ene najpomembnejših vizionark sodobnega in modernega plesa pri nas, ki je tlakovala pot generacijam ustvarjalcev ter s svojim delom postavila temelje za razvoj sodobnega plesa v Sloveniji. Vse to naju uči, da ples ni le umetnost, ampak tudi vez, ki naju povezuje in vodi skozi življenje.

Tvoj urnik je natrpan, a februarja prideš ponovno v Slovenijo. Tvoja mama Janja mi je zaupala, da prihajaš z mednarodnim projektom Nex Level Experience. Lahko že kaj več izvemo?
Tako je, februarja se vračam v Slovenijo zaradi našega Bolerovega novega projekta Next Level Experience, ki bo v tretjemu vikendu februarja. To je povsem svež dogodek za plesalce, kjer se bodo srečali vrhunski slovenski in tuji trenerji ter plesalci iz vse Evrope. Namen je jasen – skupaj rasti in dvigniti nivo plesa ter znanja. Sama bom poleg plesa vodila tudi mindset coaching delavnico, ker verjamem, da je enako pomembno kot fizični trening tudi to, da očistimo glavo ‘mentalnega smetja’. Čaka nas vikend povezovanja, plesa, napredka in ustvarjalne energije – in že zdaj komaj čakam, da ga doživimo! Z veseljem pa tudi povem, da pridem obiskati Slovenijo tudi čez mesec dni! Prijetno bo s koristnim združeno in zato bom imela odprti workshop za vse slovenske plesalce v soboto, 27. septembra. Več informacij bo kmalu na Bolerovi plesni strani in na mojemu Instagramu. Upam, da se vidimo!

Draga Nika, v Ameriki živiš że od leta 2010. Kako lep in kako brutalen je tamkajšnji plesni svet?
Ameriški plesni svet je hkrati sanjski in neusmiljen. Lep je zato, ker si obdan z najboljšimi talenti, neomejenimi možnostmi in energijo, ki te nenehno žene naprej. Brutalen pa zato, ker je konkurenca ogromna, pričakovanja so visoka in moraš imeti res močno srce in voljo, da vztrajaš. Navdihujoče je gledati, kako predani so talenti, koliko vlagajo v industrijo in kako dosegajo svoje cilje – a hkrati moraš paziti, da te ta svet ne posrka vase do te mere, da pozabiš nase in na svoje duševno zdravje.

Kaj svetuješ vsem, ki si želijo po enaki/podobni poti kot si šla ti?
Za vse umetnike, ki si želite podobne poti, kot jo hodim sama: ohranite pristen in resničen odnos s svojo umetnostjo. To je največje bogastvo, ki ga imate. Včasih bo pot trda, polna dvomov, ovir in trenutkov, ko bo lažje obupati kot nadaljevati. A prav ta neomajna ljubezen in strast do umetnosti vas bo vedno dvignila nazaj. Samo iskrena povezanost s tem, kar ustvarjate, vam bo dala moč, da prebrodite najtežje čase – in prav zaradi te ljubezni boste še naprej rasli, ustvarjali in navdihovali.

16 let si že v zvezi s Sonnyjem Pedersenom. Moram spet vprašati – kdaj postaneš gospa Kljun Pedersen?
Iskreno, midva se že dolgo hecava, da sva poročena brez papirjev. Po toliko letih se res počutiva, kot da sva gospa in gospod že zdavnaj. Vsak dan si pokaževa, koliko se imava rada, zato se nama nikamor ne mudi. Ko bo pravi trenutek, bova pa tudi ta korak naredila – čisto za ‘piko na i’.