Pogačar – kralj Toura nič več s slabostmi in slabimi spomini (biografija)

Slovenski kolesarski zvezdnik Tadej Pogačar se je vpisal ob bok Britancu Chrisu Froomu s štirimi zmagami na dirki po Franciji. Odmevnost Slovenčevih dosežkov ter njegova priljubljenost že zdavnaj prekašata 40-letnega v Keniji rojenega Britanca. Seznam Pogačarjevih zmag ni le dolg, temveč širok in nakazuje njegovo izjemno vsestranskost.

Pogačar je bil izraziti favorit že pred dirko po Franciji, potem ko je prvič v karieri prepričljivo dobil tudi kriterij po Dofineji, najpomembnejšo pripravljalno dirko pred francosko pentljo. Tam je 26-letnik najprej tekmecem vlil nekaj optimizma s slabšo predstavo v vožnji na čas, nato pa jim nagnal strah v kosti s silovitim vzpenjanjem na Cote de Domancy, kamor je prvemu izzivalcu Dancu Jonasu Vingegaardu v šesti etapi vzel več kot minuto.

Tako so bile stvari pred Tourom spet tiste ustaljene. Več vprašanj je bilo, kako se bo slovenski zvezdnik znašel v vožnji na čas v peti etapi ter na klancih, na katerih je imel v preteklih letih težave.

Prav na vseh je razblinil dvome iz preteklosti. V tistih bližnji prihodnosti je pokazal, da se na Touru za njegovo vožnjo na čas ni bati. V Caenu je 16 sekund zaostal le za dvakratnim svetovnim prvakom v tej disciplini Belgijcem Remcom Evenepoelom. Vse ostale tekmece v boju za skupni seštevek je ugnal za več kot minuto.

Sledili so gorski izzivi. V 12. etapi je na Hautacam izkoristil zahteven dan v sedlu in se dodobra oddolžil Vingegaardu za predstavo leta 2022. Če je pred tremi leti na pirenejskem vršacu izgubil minuto, je tokrat vzel dve in se povsem utrdil na čelu razpredelnice že s tremi minutami in pol naskoka.

Potem ko je slavil dan kasneje v kronometru na Peyragudes, je prišel na vrsto velikan Provanse. Na Mont Ventoux je leta 2021 ob svoji drugi skupni zmagi prvič na klancu izgubil stik z Vingegaardom, a ga na spustu do cilja ujel. Tokrat je v močni pripeki odgovoril na vse tri napade Danca in ga na ciljni črti ugnal za nekaj sekund.

Podobno je bilo s prelazom Col de la Loze. Čeprav z lažje strani, klanec je kljub temu v tisti podobi dolg kar 26,4 km s povprečnim naklonom 6,5 %, je tudi tu izgnal demone in v zadnjih nekaj 100 m na visoki nadmorski višini s silovitim pospeševanjem Danca prehitel za devet sekund.

Pravzaprav je le v eni etapi izgubil čas proti Vingegaardu. To se je zgodilo v zadnjih metrih zadnje gorske etape na La Plagne, ko je ciljno črto prečkal na kolesu Danca, a s tem izpustil iz rok dve bonifikacijski sekundi.

Če je to vse, na kar se lahko tekmeci v nadaljevanju sezone in na naslednjih dirkah po Franciji oprejo, je to bolj oklepanje rešilnih bilk v iskanju poti, kako streti Slovenca.

Pogačar je, čeprav na trenutke utrujen in nezainteresiran, deloval precej bolj prepričljivo kot tekmeci. Ko je utrujen iz sebe stisne več kot ostali. In tudi če bi odšteli oba slaba dneva, ki ju je po lastnih besedah na tem Touru doživel Danec, je bil Pogačar hitrejši za več kot minuto in pol.

Hitrejši je bil v sprinterskih zaključkih, bolje se znajde na krajših in eksplozivnih klancih, tudi na daljših ter v vročini in na visoki nadmorski višini mu očitno ni (več) para.

Pogačar je prav na letošnjem Touru dokazal, da gre za najbolj vsestranskega kolesarja v karavani. Obenem pa se zdi, da ni taktike, s katero bi lahko tekmeci Slovenca presenetili. Ekipa Visma-Lease a Bike je poskušala od prvega dne utruditi Pogačarja ter ga spraviti pod pritisk, a so se pri tem večkrat ustrelili v koleno ter načeli lastno moštvo.

Le v zadnji etapi je bil Pogačar že tako utrujen, da ga je na Montmartre strl Wout Van Aert in Vismi privozil drugo etapno zmago na letošnjem Touru.

V nizozemski ekipi se lahko sprašujejo, koliko bi lahko v boju za skupno zmago Vingegaardu pomagal zdravi Američan Matteo Jorgenson, a tega ne bo vedel nihče. Nihče prav tako ne bo vedel, kako bi se razpletla francoska pentlja, če zaradi padca ne bi predčasno odstopil najbolj vidni Pogačarjev pomočnik Joao Almeida.

Že zgolj naštevanje Portugalčevih letošnjih dosežkov je daljše od kateregakoli pomočnika, ki ga je imel v zadnjih dobrih treh tednih ob sebi na voljo Vingegaard. Čeprav se lahko Danec pohvali, da je edini vsaj delno blizu Slovencu, je tudi ta razlika ogromna.

Konkurenca ima tako težave v iskanju rešitev, medtem ko Pogačar skorajda vsako preverjanje znanja opravi z odliko.

Pri še ne dopolnjenih 27 letih ima na svojem računu štiri zmage na Touru. Pred Slovencem so le še tisti štirje, ki so dirko dobili petkrat, in sicer Francoza Jacques Anquetil in Bernard Hinault ter Belgijec Eddy Merckx in Španec Miguel Indurain. Prav Španec je zadnji, ki je uspel na dovoljen način dobiti pet Tourov med letoma 1991 in 1995.

Toda dirka po Franciji ni edina, ki zaznamuje slovenskega asa. Kot vsestranski kolesar je v igri za zmago povsod, kjer se pojavi. In to dokazuje tudi njegov bogat življenjepis.

Po še ne sedmih letih v poklicnem kolesarstvu ima na računu 104 zmage, od tega 21 na dirki po Franciji. To ga na večni lestvici uvršča na šesto mesto.

Devet spomenikov, 19 večdnevnih preizkušenj in kar 83 zmag na dirkah svetovne serije od skupno 104 na vseh terenih pričajo o prevladi Slovenca, ki prvo mesto lestvice Ucija nepretrgoma zaseda vse od konca septembra 2021.

Veliko presenečenje bi bilo, če Pogačar ne bi nadaljeval v podobnem slogu, takoj ko se po nekaj dneh počitka vrne na tekmovalno kolo še v letošnji sezoni.

Bodisi bo to na dirki po Španiji, na kateri zmage še nima, bodisi kje drugje, mu vloga favorita ne more uiti, s tem pa se bo posledično nadaljevalo napenjanje možganov tekmecev, kako streti izjemnega Slovenca.