Kako o komunizmu in njegovih zločinih učijo v slovenskih šolah?

V nadaljevanju je spomnil, da smo kot otroci brali Dnevnik Ane Frank, v srednji šoli pa Schindlerjev seznam ali Pianista. “Niti nisem bil odličen učenec, ampak še vedno se spominjam vseh lekcij, knjig in razprav o Hitlerju in nacistih. Odraščaš z zavedanjem, da je najslabše, s čimer te lahko imenujejo, Hitler ali nacist. In to je v redu – Hitlerja bi morali preučevati. Lahko pa bi naredili prostor tudi za druge brutalne diktatorje, zlasti tiste na skrajni levi,” je izpostavil in dodal, da se jih iz nekega razloga komaj omenja.

Kako v slovenskih šolah obravnavajo komunistične diktatorje in zločince?

Z enakim problemom se soočamo tudi v našem šolskem sistemu. V šolah se denimo ne obravnava ustrezno nekdanjega predsednika Socialistične republike Jugoslavije Josipa Broza Tita, kot se sicer druge diktatorje. Temu je tako, čeprav je znano, da so v času Tita nastala posebna taborišča in zapori, kakršne smo lahko v filmih videli v nacistični Nemčiji in boljševistični Sovjetski zvezi. Spomnimo, da je po podatkih Črne knjige komunizma, ki je nastala na podlagi preučevanj Nacionalnega centra za znanstveno raziskovanje (najpomembnejše znanstvene ustanove v Franciji), Titov režim odgovoren za smrt okoli pol milijona ljudi, zlasti političnih nasprotnikov, trupla pa so bila samo v Sloveniji najdena na več kot 600 moriščih. Na seznam največjih množičnih morilcev pa je Tita uvrstil tudi britanski Daily Mail.

V učbenikih tega genocida ne obravnavajo primerno

Na obstoj nepravilne percepcije do komunizma pri nas nas je nedavno opomnil Evropski parlament. Sprejeta je bila namreč resolucija o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji, ki sporoča, da je komunizem totalitaren režim in da si žrtve zaslužijo dostojen pokop in pa spomin. Strokovnjakinjo na področju šolstva  Mojco Škrinjar smo povprašali, kolikšen vpliv na to percepcijo imajo šole. Kot pravi, gre tukaj za velikanski vpliv. “Gre za najbolj pomemben vpliv. Kar se tiče komunizma, ne moremo reči, da ni opisan v učbenikih, ampak je opisan zelo na kratko in ne tako kritično, kot bi ta moral biti. Daleč od tega. Da ne govorimo o tem, kako se potem to izpredava, kako se torej to prenaša učencem, dijakom, koliko te pozornosti dajejo učitelji.”