Velika politična zaušnica slovenski levici

Evropski parlament je prejšnjo sredo na plenarnem zasedanju v Strasbourgu sprejel Resolucijo o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji. Za resolucijo je glasovalo 357 poslank in poslancev, proti 266, 16 se jih je vzdržalo.

“Danes občutim zadoščenje. Glasovali smo o resnici in dostojanstvu. Ne samo za žrtve komunizma v Sloveniji, ampak tudi širše. Nobena družina, noben narod ne bi smel čakati desetletja, da pokoplje svoje ljubljene. Komunistični totalitarizem in njegovi zločini povsod po Evropi še niso doživeli polne politične in pravne obsodbe, kar nas pušča ranljive. Zanikanje preteklosti pa omogoča povratek grozot,” je dejala pobudnica peticije in resolucije Romana Tomc.

Vsebina resolucije

Resolucija navaja, da je bilo po drugi svetovni vojni več kot 100.000 prebivalcev Slovenije, ki so se upirali komunističnemu sistemu, žrtev različnih oblik nasilja, kar predstavlja hude kršitve temeljnih človekovih pravic, vključno s pravico do življenja, poštenega sojenja in dostojnega pokopa. Jugoslovanski komunistični režim je po navedbah zunajsodno usmrtil več deset tisoč civilistov in vojnih ujetnikov, več tisoč samo leta 1945.

Dokument opominja na več kot 750 lokacij prikritih grobišč, ki razkrivajo sistematično prikrivanje teh zločinov. Golobova vlada je predlanskim ukinila dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, državni zbor pa je sprejel zakon, ki prepoveduje uporabo simbolov nacizma, fašizma in kolaborantskih organizacij, ne pa tudi komunističnih simbolov. Resolucija poudarja, da hudodelstva zoper človečnost ne zastarajo in jih je treba presojati po enakih merilih, tudi ko gre za delovanje jugoslovanskih komunističnih oblasti. Vse totalitarne režime bi bilo treba obsoditi, njihovih simbolov pa ne poveličevati. Žrtve druge svetovne vojne in povojnega nasilja je treba dostojno pokopati.

Tomčeva: Nikoli več žrtev, izbrisanih iz spomina!

Razprava v Evropskem parlamentu je bila burna, podobno kot pred tedni na pristojni komisiji Evropskega parlamenta za peticije. “Evropo smo zgradili na obljubi nikoli več. Nikoli več skritih množičnih grobišč. Nikoli več žrtev, izbrisanih iz spomina. Nikoli več totalitarnih zločinov. Žal mi je, da naši kolegi iz političnih skupin socialistov, liberalcev in zelenih niso pokazali solidarnosti z vsemi, ki si prizadevamo za zgodovinsko pravičnost in spoštovanje žrtev. Polni so besed o človekovih pravicah, a politizirajo dostojen pokop žrtev komunizma in zagovarjajo dvojne standarde za tiste, ki so zagrešili zločine. Namesto pokopati mrtve, je njihov cilj pokopati resnico,” je manevre evropske levice, ki je bila pripravljena storiti vse, da do glasovanja o resoluciji ne bi prišlo, komentirala Romana Tomc.

“Resolucija poziva slovensko vlado, naj znova uvede dan spomina na žrtve komunizma, naj nadaljuje z raziskovanjem več kot 750 znanih mest množičnih grobišč, zagotovi žrtvam dostojen pokop in odpre arhive jugoslovanskih tajnih služb, da bodo zločini proti človečnosti v celoti dokumentirani. Čas je, da slovenska vlada pokaže, koliko človečnosti v resnici še premore,” je sklenila Tomčeva.

Švedski evroposlanec iz vrst Evropske ljudske stranke Tomas Tobé pa je kritiziral nasprotovanje socialistov resoluciji: “Tu ne gre za dejstva, temveč za izbiro strankarske pripadnosti namesto spoštovanja žrtev komunizma v Sloveniji. Grozljiva množična grobišča so resnična, kar ni le nespoštljivo do žrtev, ampak tudi nevarno.” Omenil je tudi politično skupino liberalcev (Renew): “Prosim, dobro poglejte Slovenijo. Vaš predsednik vlade razmišlja celo o izključitvi Slovenije iz Nata, da bi se osredotočili na to, namesto na pometanje zgodovine pod preprogo.“

Pirc Musarjeva znova razočarala

Ob tem spomnimo, da so člani zavezništva Socialistov in demokratov (S & D) že na razpravi komisije za peticije pred slabim mesecem nasprotovali resoluciji, češ da zavračajo polarizacijo in poskuse prevrednotenja zgodovine. Evropski poslanec Matjaž Nemec (S & D) je izjavil, da je Evropska ljudska stranka skupaj s poslanci skrajne desnice zapeljala Evropski parlament v “temnejšo dobo” in odprla vrata “zgodovinskemu revizionizmu in manipulativnim tezam”.

Dodatno je v javnosti razburil zapis predsednice Republike Slovenije Nataše Pirc Musar, ki po mnenju številnih vedno znova dokazuje, da ni predsednica “vseh” državljanov in državljank. Na omrežju X je med drugim zapisala: “Kakršno koli zmanjševanje pomena narodnoosvobodilnega boja ali poskusi zgodovinskega revizionizma so nedopustni in jih ostro obsojam.” Njen zapis je v javnosti sprožil ostre odzive. Nekatere od njih lahko preberete v komentarjih. Tu omenimo, da je predsednik SDS Janez Janša po glasovanju zapisal: “Velika lekcija človečnosti slovenski ekstremistični levici. Prepričljiva večina! Hvala demokratičnemu polu evropske politike. Čestitke Romani Tomc.” Komentiral je tudi seznam podpisnikov za resolucijo in proti njej, ki je bil objavljen na omrežju X: “Kako lahko v 21. stoletju kdorkoli nasprotuje dostojnemu pokopu in spominu na žrtve katerega koli totalitarizma? Kako se lahko Irena Joveva, Matjaž Nemec, Marjan Šarec in Vladimir Prebilič tako razčlovečijo in pristanejo med barbari? Celo nekateri liberalci iz drugih držav so resolucijo podprli.“

“Velik del tistih, ki so se s tako ihto zagnali v kritiko resolucije, samega teksta verjetno sploh niso prebrali”

Kaj menite glede sprejete Resolucije Evropskega parlamenta o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji, kakšne konkretne posledice ima ta resolucija za našo državo in kako komentirate levičarsko nasprotovanje tej resoluciji?

Dr. Tamara Griesser Pečar, zgodovinarka in članica sveta javnega zavoda Študijskega centra za narodno spravo in Zbora za republiko:

“Ker je vlada ukinila nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja ter ni bilo odgovora na poziv zgodovinarjev in raziskovalcev, preprečuje pa se tudi dostojen pokop žrtev, je dobro, da je ta nehumani odnos do žrtev prišel v mednarodno javnost in doživel odmev v Evropskem parlamentu. Direktnih posledic v Sloveniji pod to vlado ne bo, saj levičarji iz ideoloških razlogov ignorirajo dokaze revolucionarnega nasilja. Zločini komunizma (vojni in povojni umori, politična represija) so zgodovinsko dobro dokumentirani. Brez resnice nista mogoča niti sprava niti zaupanje v institucije in družbo.“

Dr. Tamara Griesser Pečar (Foto: Polona Avanzo)

Dr. Sebastjan Jeretič, politični analitik in komentator:

“Čeprav sem potomec partizanske družine, že leta zagovarjam nujnost poštenega pogleda na temni del naše zgodovine z vsemi grozotami, ki so se zgodile med vojno in po njej. Odzivi slovenske levice pa kažejo, da gre še vedno za temo, ki jo del slovenske politike enostavno ne more pošteno predelati. Pri tem ugotavljam, da velik del tistih, ki so se s tako ihto zagnali v kritiko resolucije, samega teksta verjetno sploh niso prebrali. V tekstu je namreč izrecno izpostavljeno, da niti slučajno ni sprejemljivo relativizirati grozot nacizma in fašizma. Torej edina točka, na kateri levica gradi svoje nasprotovanje resoluciji, enostavno pade. Očitno tudi predsednica republike teksta ni prebrala, ampak se je le pridružila toku kritike, ki govori o domnevni reviziji zgodovine. Enostavno še ni pripravljenosti za pošten pogled na dejansko zgodovino našega naroda, ki jo je s svojim prikazom v povojnem času pravzaprav revidiral komunistični režim.”

Politični analitik Sebastjan Jeretič (Foto: Facebook)

Dr. Matija Ogrin, literarni zgodovinar, publicist in predsednik Nove Slovenske zaveze:

“Resolucija o ohranjanju spomina na žrtve komunizma v Sloveniji je pomemben korektiv pasivnosti, včasih celo ignorance, ki jo je slovenska država doslej kazala do žrtev komunizma in storjenih zločinov. V resoluciji se zdijo posebej pomembni tisti vidiki, ki so v Sloveniji najbolj odrinjeni in zanemarjeni: da je vsaka od tisočerih žrtev vredna pietetnega spomina in groba; da za temi žrtvami stojijo hudi zločini proti človečnosti, ki ne zastarajo; da mora država Slovenija gojiti kulturo spominjanja, ki bo z uveljavljanjem resnice vodila k spravi. S to resolucijo je evropski parlament napravil zelo pomembno dejanje, ki ga doslej ni zmogla napraviti država Slovenija, a ga še mora: obsodil je zločine zoper človečnost, ki so jih zagrešili komunisti v Sloveniji skupaj z vsemi drugimi zločini totalitarnih režimov. Upam, da bo to dobra spodbuda Slovencem v napredovanju k resnici.”

dr. Matija Ogrin, Nova slovenska zaveza (Foto: STA)

Dr. Jože Možina, zgodovinar, novinar in publicist:

“Sprejetje resolucije o ohranjanju spomina na žrtve komunističnega nasilja v Evropskem parlamentu je velika klofuta oblastni aroganci aktualne skrajne politične garniture, ki je na oblasti in je pozabila na osnovne civilizacijske norme. Iz Evrope so jim morali povedati, da ravnajo neetično in nehumano. To je tudi zmaga vseh, ki si prizadevajo/prizadevamo za normalno Slovenijo, tako, ki ne bo razdvajala živih in še manj mrtvih, ampak bo slednje dostojno pokopala. Če se spomnimo, vse skupaj se je začelo po ukinitvi dneva spomina na žrtve komunizma, ko je Golobova vlada grobo poteptala praznik spomina, ki nikomur nič ne jemlje, ampak le pomaga k spravi in priznanju vseh, tudi mrtvih, ki jih je pomorila revolucija. Pokop tudi drugače mislečih in sovražnikov je tisočletna civilizacijska pridobitev, ki sta jo grobo teptala nacionalsocializem in komunizem. Prvega že dolgo ni več, prisoten pa je še drugi drugi, saj je očitno, da ima v slovenski oblastni politiki še vedno svoje privržence. Ne le arogantnega predsednika vlade, ki morda niti ne ve, kaj počne, ampak tudi vsevedno predsednico republike, pravnico, za katero se ne spomnim, da bi se vprašala, kako to, da imamo 700 in več morišč pa nobenega zločinca, čeprav ve, da sta morijo v Sloveniji vodila Kardelj in Kidrič, s spomenikoma ‘soseda’ predsedniške palače. Ni znano, da bi kadarkoli obsodila njuno revolucionarno nasilje, ki je vodilo v smrt na tisoče nedolžnih ljudi. Ne, pač pa je nedavno z zlatim priznanjem ovenčala zvezo borcev, tisto organizacijo, ki je tudi po letu 1990 storila vse, da bi prikrila zločine in zločince, ki so bili nedvomno tudi v zvezi borcev. Tudi sedanja reakcija predsednice republike na resolucijo, ko jo namesto pietete skrbi ‘zmanjševanje pomena narodnoosvobodilnega boja …’, je dokaz stare, še komunistične, za današnji čas nezrele izključevalne politike, ki se bori za ‘lepšo preteklost’ in ne tako, kot je v resnici bila. Nekaj je zelo narobe, da imamo na vrhu politike ljudi, ki sicer leporečijo o človekovem dostojanstvu, dejansko pa so vrednotno, etično nasprotje tistih, ki so nas vodili v demokracijo in osamosvojitev. Besednjak predsednice republike in zlasti slovenskih levičarskih evroposlancev, ki so naredili vse, da resolucije ne bi bilo, je škandalozna. Zapisi evroposlancev Nemca, Šarca, Prebiliča, Joveve bo enkrat visel v muzeju komunizma. Predsednica Pirc Musarjeva sicer pravi, da se zavzema za pokop žrtev povojnih pomorov, hkrati pa v nasprotju s povezovalno vlogo nekdanjega predsednika Pahorja ignorira svojce na spravni slovesnosti v Rogu. Sploh pa ne imenuje glavne ovire pri pokopu žrtev iz Macesnove gorice – to je župan Zoran Janković pod mentorstvom Milana Kučana. Žal je tu dokaz, da se povsem drugače kot Borut Pahor podreja politiki stricev iz ozadja, ki že desetletja niso nastopili na volitvah, pa vendar vodijo slovensko levo politiko. Do bridkega konca. Če sklenem. Ne morem verjeti, da so še ljudje, ki ne privoščijo spomina in dostojnega pokopa vsem žrtvam. Naj končam z mislijo pokojnega očeta Franca, ki je bil on sam oz. naša družina žrtev vseh treh totalitarizmov: ‘Kdor v tem času, ko so zgodovinska dejstva znana, še vedno zagovarja komunizem, fašizem ali nacizem, je bedak ali pa moralno izprijen’.”

Petra Janša