Pia Miklič: zemlja.

Objavljamo drugi prispevek letošnje medijske delavnice, ki ga je pripravila Pia Miklič: Zemlja. Vsak udeleženec je povabljen, da v besedi ujame ne le gradnjo z zemljo, temveč tudi svoj osebni odnos, svojo perspektivo in doživljanje skupnega procesa.

zemlja.

Dvigni me kot peresce v rokó,
začuti me v veličini gore.

Sem brezmejna in neupogljiva,
drobna in izmuzljiva.
Sem trdna kakor skala 
in krhka kot življenje, 
ki v meni biva.

Kopam se v žarkih sonca,
pogledujem modrino neba, 
sem v pesmi ptice, 
v medenih darovih cvetlice.

Nežna dežna kaplja
moje drobce v eno spaja.
Napojim se blagodejnega naliva, 
živa in gibljiva.

Objemam reko, otroka in seme pomladi.
Sem toplo zavetje in hladna senca. 
Sem trdna tla in nevidni drobci, 
ujeti v spone dekličinega venca. 

Pia

Foto: Janez Marolt