ODKLOP MS Energy c300: Primerno električno kolo za ravninska mestna okolja

Mestno električno kolo je iz perspektive varnosti in udobja boljše od električnih skirojev. Ne nudi sicer užitkov rekreativnega kolesarjenja, a zato vključuje večino tistega, kar potrebujete na dnevnih vožnjah v službo in po opravkih.

Kolo ima motor v pestu zadnjega kolesa. Poleg preprostejšega vzdrževanja, zasnova ima manj gibljivih delov, zagotavlja enakomerno moč vožnje po ravnini. S tem sem zadel ob njegovo bistveno pomanjkljivost. Ker ni mehanskih predstav, se pojavijo težave, ko se cesta preveč postavi »pokonci«. Pomagal bi močnejši motor, a sem vseeno skeptičen, da bi na omembe vrednejšo vzpetino zlezel brez večjega napora. Temu c300 niti ni namenjen!

Klasično oblikovan okvir je zgolj ene velikosti, zatorej se bo treba nanj privaditi. Dovolj izkušenj imam s kolesarjenjem in vem, da bolečina tam zadaj ni povezana s slabim sedežem. Ker več let nisem sedel na kolo, je zadnjica potrebovala čas, da se privadi. Bi pa proizvajalec lahko razmislil o udobnejšem vzmetenju. Enojni blažilnik v okvirju nad sprednjim kolesom žal ne preprečuje, da ne bi na rokah čutili neravnine pod kolesom. Njegov učinek je omejen oziroma se zdi, da je blaženje odvisno od kakovosti platišč (natančneje ravno pravšnje napolnjenosti z zrakom).

Okvir klasične oblike mestnega kolesa nudi razmeroma udoben položaj, ne glede na velikost kolesarja. Prilagajanje je zato bolj ali manj omejeno na dviganje in spuščanje sedeža. Zadaj je priročni »prtljažnik«, ob običajnih elementih, od svetil do blatnikov, ki jih na mestnem kolesu pričakujemo. Rahlo me je presenetila še teža. Oziroma lahkost. Kljub dokaj veliki bateriji v širšem delu okvirja, kolo ni pretežko. Zanimivo je še, da morate za polnjenje baterijo vzeti iz ležišča, saj je priključek na spodnjem delu. Praktično, a hkrati vzrok potencialnih težav. Nisem prepričan, da bo po več letih uporabe kolesa zaradi obrabe in morebitnih poškodb ohišja, še vedno popolnoma sedla v ležišče. A po drugi strani jo je občutneje preprostejše zamenjati, ako se jih pripeti nepričakovana okvara.

Na levem delu krmila so trije gumbi (vklop, plus, minus) s katerimi praktično počnete vse. Vključite električni pogon, izbirate načine vožnje, prižgete luči in prilagajate prikaz informacij na sredi krmila integriranemu zaslonu. Ta je odlično čitljiv v vseh svetlobnih razmerah, le nekatere informacije so prikazane s premajhno pisavo. Kolesar, ki nima vida mladeniča, zna imeti nekaj težav s prebiranjem podatkov, ki pa roko na srce, ne sodijo med pomembnejše. Ob tem je na voljo še aplikacija (Bikewise Pro). Razen za nadgradnjo programske opreme v njeni uporabi ne vidim večjega smisla. Do podatkov o vožnji hitreje pridete na zaslonu in njene funkcije motivacije skupnosti (doseganje rekordov, prikaz uvrstitev in podobno), pri mestnem kolesu nimajo praktične vrednosti.

Kolo ima samo eno mehansko predstavo in v tem pogledu spominja na kolesa »naše in vaše mladosti«. Spomnim se, kako sem se mučil s pedaliranjem že po ravnini, ko sem kot otrok prvič sedel na dedkovo črno kolo. Kaj šele navkreber. Kako težak je prenos, ta sicer ni izveden z verigo, temveč z jermenom, čutite, če ne prižgete električnega motorja (način 0) ali pri vožnji v strmi klanec, ko mu razmeroma hitro začne zmanjkovati moči. Tega seveda ne priporočam, razen v primeru, da se želite močno preznojiti. Sledi pet voznih načinov označenih od 1 do 5, ki predstavlja, kolikšno pomoč bo med kolesarjenjem prispeval električni motor v pestu zadnje kolesa. Zaradi zakonskih zahtev je njegova pomoč omejena do hitrosti 25 kilometrov na uro, a ker ni rekuperacije energije in ne more opravljati vloge elektronske zavore, boste po klancu navzdol dosegali veliko višje hitrosti. Prej bo seveda treba tja gor zlesti.

Temu primerno sem po ravnimi večinoma uporabljal prvo in drugo raven pomoči. Vsaj malo sem želel uporabljati mišice in ne zgolj ležerno vrteti pedala. Natanko boste počeli, če izberete raven od tri do pet, ki so še najbolj primerne, ko se naklon poti rahlo dvigne. Ne preveč, kajti motor nima niti približno dovolj moči, ko na njem sedi normalno težak odrasel kolesar, da bi zadostil pogojem za oznako »gorskega kozla«. Predvsem pa je pomembno naslednje. Pomoč morate ves čas prilagajati poti, da poganjanje kolesa ne postane pretežko in da je obenem doseg optimalen. Razumljivo je, da bolj kot se motor trudi, hitreje prazni baterijo!  

Doseg električnega prevoznika, to velja za kolesa, skiroje in nenazadnje avtomobile, je vedno odvisen od kupa spremenljivk. Temperaturne razmere, teža voznika, razgibanost poti, vetra, cestišča in še kaj bi se našlo. Verjamem, da si podatka o dosegu 120 kilometrov niso izmislili, a bolj praktičen in bolj »pisan moji koži« je okoli 80 kilometrov. Najmanj toliko ne bi smelo izostati. Ni slabo za mestno električno kolo!

HVALIMO:

• Dober doseg celo v primeru, da kolesar ne sodi v »mušjo« kategorijo
• Zaslon čitljiv v vseh svetlobnih razmerah
• Preprosto upravljanje električnega pogona
• Učinkovite hidravlične zavore
• Sodoben »mestni« videz
• Jermenski prenos (ni potrebe po oljenju verige)

GRAJAMO:

• Aplikacija ni prevedena v slovenski jezik
• Majhen prikaz nekaterih podatkov na zaslonu
• Veljalo bi razmisliti o močnejšem motorju
• Enojno vzmetenje vilic ne blaži najbolje

The post ODKLOP MS Energy c300: Primerno električno kolo za ravninska mestna okolja appeared first on Tehnozvezdje.