Gala večer Akademija za ples – AMEU. Siloviti izbruh mladostne energije, kondicije in estetike!

Akademija za ples AMEU je letošnjega junija napovedala svoj Gala plesni večer, koncert plesa in glasbe, in to 6.6. na Velikem odru CK Španski borci.

Letošnji navdih Akademije za ples je bil ‘Verjamem samo v boga, ki zna plesati’. Ta veličastni rek je izrekel nemški filozof in klasični filolog, kulturni kritik, pesnik in skladatelj Friedrich Nietzsche (1844-1900). Bogovi so se resda gibali po zemlji in onostranstvu, kot nas poučujejo miti, tudi se razodevali raznim narodom, v plesu pa je bil opevan Vishnu, kot plesalec pa poslikan sijoči Krishna; torej bog večne mladosti in lepote, kar je vir življenja, ki ga ohranja in plemeniti ples.

Tradicionalni Gala plesni večer je Akademija za ples napovedala kot predstavitev tehničnih veščin, saj brez tehničnih veščin ni niti dobrega premagovanja zemeljske teže, niti vzgona v plesne (božanske) višave. V novem tisočletju je gostujoči učitelj korejskih plesov dejal (gostovanje je organiziral Oddelek za azijske študije Univerze Ljubljana-2008), da je še ne tako davno bil eden od pogoj za zaposlitev v Južni Koreji, da se kandidat s svojim plesom predstavi pred tovrstno komisijo; kajti telo se v gibanju izraža, ob tem pa predstavi svoje potenciale in tudi svojo energijo.
S svojimi prestižnimi plesnimi potenciali so se tega večera uspešno predstavile in seveda tudi nadvse navdušile študentke vseh treh letnikov slovenske plesne akademije, ki so svojo študijsko nadgradnjo plemenitile skupaj s sodelujočimi predavatelji: Anja Strajnar, Jana Menger, Lucija Velkavrh, Matevž Česen, Jadran Živkovič, Tamara Divjak, Maša Kagao Knez, Petra Gabor, Igor Kirov, Marija Obradović, Milica Cerović, Urša Rupnik in Rosana Hribar.

Glasbeno – plesna uvertura letošnjega akademskega Gala plesnega večera se je začela s koreografijo Jadrana Živkoviča, v okviru študijskega predmeta: Osnove glasbe skozi step I; glasba G. Rossini-La Danza. Ko je step skladno in veselo zažuborel v ta-pravih čevljih ter ob glasbi italijanske Tarantele, v mladostni vedrini in ljubki prezenci plesnega dueta 1. letnika Sare Pucihar in Irine Antonijevič. In je tako glasbeni, kot plesni ritem dobil še dodatne poudarke ob njunem igranju na tamburin, sočasno vsaka s svojim tovrstnim ročnim tolkalom, značilnim za italijanske in romske plese ter glasbo.

Takoj za veselo Tarantelo, je sledil novi izhod v koreografiji Jadrana Živkoviča, tokrat ob novodobnem glasbenem trendu: Lady Gaga/ Red One-Poker Face; zaplesale pa so: Orly Manakhimov, Tjaša Cerkovnik, Farah Jušić, Dunja Gavrilov, Tatiana Filipenko, Sofija Kozarić, Anastasia Svirko, Sara Pucihar in Irina Antonijevič. In če je predhodni duet ob romantični taranteli zaplesal v kostumu z volani, so plesalke v novem izhodu v ritmu stepa nosile ležerne kostume, široke srajce ter dolge črne hlače. Tako kot so bili oblikovani kostumi, so novodobna stanja izolacij ter skupinske ležernosti odsevala še njihove geste, seveda ob konkretnem zvenu step korakov.

Voditeljica Sandra Antič in direktorica Alma Mater Europea iz. prof. dr. Barbara Toplak Perovič.

Izr. prof. dr. Svebor Sečak, dekan Akademije za ples.

Za glasbeno-plesno uverturo je sledil pozdrav in svečani nagovor direktorice Alma Mater Europaea – Akademije za ples, izr. prof. dr. Barbare Toplak Perovič, ob napovedih moderatorke Sandre Antič. Nato je tudi dekan AMEU -Akademije za ples, izr. prof. dr. Svebor Sečak pozdravil prisotne, ob tem še spregovoril o dodiplomskem študijskem programu Akademije za ples. In je ob tej priliki čestital vsem prisotnim, ki so prišli na ta Gala plesni večer, kot tudi vsem, ki so ga pripravili, tudi nastopajočim ki ga bodo gotovo uspešno predstavili.

V koreografiji Rosane Hribar se je razgrnil program predmeta: Kompozicija in ustvarjalno raziskovani proces l-III ; ko so študentje raziskovali ter ustvarjali po danih nalogah svojih predavateljev, predstavili ter izvajali pa v okvirju predmetnih kolokvijev. Obsežne izvedbe je koreografinja in vodja katedre za sodobni ples doc. Rosana Hribar mag. um. giba, oblikovala v slikovito glasbeno plesno suito, raznolikih sodobnih oblik, kjer je prevladovala stroga kostumska črnina, elegantnih ter delavnih sakojev, kot tudi dolgih plesu primernih hlač. Začetek je bil povsem študentski, ko prihajajo, zasedajo stole, tudi obstojijo v nestrpnem pričakovanju, in že sledijo njihovi burni gibki komentarji ob spremljanju drugih nastopajočih, slikovito se izražale, gestikulirale: Orly Manakhimov, Tjaša Cerkovnik, Farah Jušić, Dunja Gavrilov, Tatiana Filipenko, Sofija Kozarić, Anastasia Svirko, Margarita Šunjić, Paskal Vertačnik Vrbovšek, Lija Mozetič in Jelena Radojčič.
Prvi vstop pred svoje kolegice je bi namenjen trem študentkam prvega letnika: Tjaša Cerkovnik, Farah Jušič in Dunja Gavrilov v strnjeni koreografiji Maše Kagao Knez, na osnovi njihovih posamičnih raziskav ter na glasbo: The Piano Guys-The Chello Sings Song, ko so se gibko medsebojno prelivale, kot valovi (neslišnega) morja.

Novi izhod na oder je v koreografiji Marije Obradović širil obzorja plesne sodobnosti v izvedbi: Tatiana Filipenko, Sofija Kozarić, Anastasia Svirko, Margarita Šunjić, Paskal Vertačnik Vrbovšek, Lija Mozetič, Jelena Radojčič.
In so veselo zaplesale svoje kompozicijske utripe štiri študentke v koreografiji beline ter cvetličnih venčkov Igorja Kirova: Orly Manakhimov, Tjaša Cerkovnik, Farah Jušić, Dunja Gavrilov.

Rosana Hribar je s svojimi tremi študentkami: Margarita Šunjić, Paskal Vertačnik Vrbovšek in Lija Mozetič, postavila koreografijo na glasbo: Kottarashky & The Rain Dogs-Fuga, solist Rihard Zadravec-Riki. Glasbena kompozicija motivira tekmovalno ‘štimungo’ treh ´športnic´ odetih v športni črni dres tričetrt hlač spetih z belimi naramnicam čez trup, ki visoko preskakujejo in se plazijo pod gredo. Tudi se skušajo v podajanju ter lovljenju žoge in svoje neuspehe poskušajo humorno zakriti ter jih veselo prezreti. Menim, da so se zabavale tako nastopajoče, kot tudi koreografinja pri ustvarjanju tega športnega dogodka, saj so sila sproščeno iskale duhovite zagate ter rešitve, ob tem zabavale še prisotne.

Na koncu so na vrsto prišle še študentke, ki so tam iz ozadja spremljale študijske koreografske izvedbe nastopajočih kolegic. Ko se je moralo dvigniti s stolov ter stopiti v prvi plan v razvejani koreografiji skokov vzdigov ter padcev in zahtevanih prijemov ob glasbenem spletu: Raz Badavi Self-Track 02, in ob spremljavi v živo solista na harmoniki Riharda Zadravca-Rikija; koreografija pa siloviti izbruh mladostne energije, kondicije in estetike.

Rosana Hribar je pripravila še koreografijo, ki je nastala iz predmeta Kompozicija in ustvarjalno raziskovani procesi, vendar za stopnjo I-II, v izvedbi: Orly Manakhimov, Tjaša Cerkovnik, Farah Jušić, Dunja Gavrilov, Tatiana Filipenko, Sofija Kozarić in Anastasia Svirko; ob glasbi Astora Piazzolle-Libertango, solist na harmoniki Rihard Zadravec-Riki. Ko glasba ritma ter čustvenih globin razpotegne vizijo časa, tudi daje možnosti poglabljanja v gibko strukturo, in sodelovanja v duetih; sama koreografija pa kontrast predhodnem koreografskem sklopu.

Urša Rupnik je s svojimi študentkami: Orly Manakhimov, Tjaša Cerkovnik, Farah Jušić, Dunja Gavrilov, Alina Košir in Nadya Alexander pripravila koreografijo na osnovi njihovih kompozicij ter ustvarjalno raziskovalnih procesov I, na glasbo: Hans Zimmer-Somalia 1993 & Hungar Ther Weapon/ Black Hawk Down, solist Rihard Zadravec-Riki. V stilu glasbe se plesalke v kostumski belini voluminozno prelivajo kopičijo v gručo, širijo, dihajo, živijo… Obstala sem ob naslovu njihove glasbe in pomislila, kako je dobro, da imamo umetnost, ki verodostojno priča o zgodovinskih dogodkih, o bolečih resnicah, ki se pozabljajo, tudi časoma izkrivljajo.

V študijskih koreografijah, ki so nastale iz programov kompozicij in raziskovalnih procesov, so še prav posebej presenetile študentke prvega letnika, ki so se sila dobro znašle ter zlile v skupinskih koreografskih postavitvah s študentkami višjih letnikov. To pomeni, da je v letošnjem šolskem letu, končno vpisana generacije s primernim plesnim predznanjem za akademsko nadgradnjo. Spomnimo se prve Akademije za ples v Ljubljani/ Sloveniji in njenega ustanovitelja Tomaža Ambroža (1948-2014), ko je takrat dejal, da je v plesu preveč obrti in premalo znanja, kar je bil tudi potisk za njegovo zasnovo akademskega študija, tudi ni bil nič bolj zadovoljen s plesnim predznanjem prvih vpisanih študentov. Ja, in koliko let je minilo od takrat…?

V sklopu predmeta Kompozicija in ustvarjalno raziskovalnih procesov III, so v koreografiji Igorja Kirova zaplesale: Margarita Šunjić, Paskal Vertačnik Vrbovšek, Lija Mozetič, Jelena Radoičič, Daša Resnik, ob glasbi: Kočani Orkestar-L´Orient Est Rouge, v spremstvu solista Riharda Zdravca-Rikija. Njihovo mladost so krasili rožni venčki na glavi, kostumi pa so bili sestavljeni iz širokih top bluz v stilu narodnih krojev in krem hlač. Ples so radostno vele v krogih, kolu, v skupinskih skokih, tudi ga nadgrajevale v svojih solo utripih in vidno uživale.