Evropa na krožniku: kje kupujemo največ industrijsko predelane hrane

Najnovejši podatki o deležu industrijsko predelane hrane v evropskih gospodinjstvih razkrivajo presenetljive razlike med državami. Na vrhu lestvice so Velika Britanija, Nemčija in Belgija, kjer predelana hrana predstavlja skoraj polovico vseh nakupov, medtem ko se na drugem koncu spektra znajdejo države, kot so Portugalska, Italija in Grčija, kjer je delež takih izdelkov precej nižji. Razlike niso le številke na zemljevidu, temveč kažejo na kulturne, gospodarske in zdravstvene vzorce, ki oblikujejo naše prehranske navade.

Kaj pomeni izraz industrijsko predelana hrana?

Industrijsko predelana hrana zajema izdelke, ki so bili obdelani s tehnologijami, kot so rafiniranje, dodajanje sladkorjev, soli, maščob, konzervansov in umetnih arom. To niso zgolj piškoti, gazirane pijače in instant juhe, temveč tudi številni izdelki, ki jih pogosto povezujemo s priročnostjo, kot so kosmiči, aromatizirani jogurti, namazi in že pripravljeni obroki. Takšna hrana pogosto prinaša manj hranil in več praznih kalorij, kar vpliva na zdravje prebivalstva.

Pomfri

Velika Britanija na vrhu lestvice

Velika Britanija izstopa z deležem 50,7 odstotka industrijsko predelane hrane v gospodinjstvih. To pomeni, da več kot polovica izdelkov, ki jih kupijo potrošniki, spada v to kategorijo. Strokovnjaki opozarjajo, da gre za posledico hitrega življenjskega tempa, cenovne dostopnosti in široke ponudbe tovrstnih izdelkov. Britanci sicer postajajo bolj pozorni na sestavo hrane, vendar navade, ki so se razvijale desetletja, ni enostavno spremeniti.

Nemčija in Belgija sledita

V Nemčiji in Belgiji se delež predelane hrane giblje med 44 in 46 odstotki. V obeh državah so trgovske police preplavljene z že pripravljenimi jedmi, prigrizki in sladkimi pijačami. Raziskave kažejo, da so ti izdelki privlačni zaradi udobja in cene, a dolgoročno vplivajo na pojavnost kroničnih bolezni, kot so sladkorna bolezen tipa 2 in srčno-žilne težave.

Države z zmerno porabo

Na sredini lestvice najdemo Avstrijo, Poljsko in Finsko. Avstrijci s 35 odstotki nakupov v tej kategoriji kažejo nekoliko bolj uravnotežen pristop k prehranjevanju. Poljska in Finska pa kljub višjemu deležu, ki presega 36 oziroma 40 odstotkov, opažata porast kampanj za ozaveščanje prebivalcev o pomembnosti sveže hrane in lokalnih sestavin.

Južne države z drugačnimi navadami

Portugalci, Italijani in Grki so med najbolj “odpornimi” na industrijsko predelano hrano. V Portugalski delež znaša le 10,2 odstotka, v Italiji 13,4, v Grčiji pa 13,7 odstotka. Razlog se skriva v močni kulinarični tradiciji, kjer sveže sestavine in domača priprava jedi ostajajo del vsakdana. Mediteranska prehrana, ki jo te države živijo in ne le promovirajo, je že dolgo prepoznana kot ena najbolj zdravih na svetu.

Kaj pa Slovenija in sosednje države?

Čeprav Slovenija na zemljevidu ni prikazana, se strokovnjaki strinjajo, da smo nekje med Hrvaško in Avstrijo. To pomeni, da je industrijsko predelana hrana verjetno prisotna pri približno četrtini nakupov gospodinjstev. Na Hrvaškem znaša delež 17,9 odstotka, kar kaže na vpliv mediteranskega načina prehranjevanja, predvsem na obali, ter močnejšo tradicijo domačih jedi v notranjosti države.

Vloga ekonomskih in kulturnih dejavnikov

Na delež industrijsko predelane hrane vplivajo številni dejavniki. V bogatejših državah, kjer so živila lažje dostopna, je pogosto večji delež izdelkov z dodanimi sladkorji, maščobami in aditivi. Po drugi strani pa kulturne navade v državah, kot so Italija ali Grčija, kjer skupno kuhanje in uživanje hrane ostaja družinska tradicija, preprečujejo preveliko odvisnost od industrijskih izdelkov.

Zdravstvene posledice pretirane uporabe

Raziskave jasno kažejo, da visoka poraba industrijsko predelane hrane vpliva na zdravje prebivalstva. Povečuje tveganje za debelost, sladkorno bolezen, srčne bolezni in nekatere vrste raka. Poleg tega tovrstna hrana pogosto vsebuje manj vitaminov, mineralov in vlaknin, kar dolgoročno slabi imunski sistem in splošno počutje.

Kako prepoznati industrijsko predelano hrano?

Kupci se pogosto ne zavedajo, koliko izdelkov v njihovih nakupovalnih vozičkih spada v to kategorijo. Pravilo je preprosto: daljši kot je seznam sestavin in bolj zapleteni kot so izrazi na embalaži, večja je verjetnost, da gre za visoko predelan izdelek. Sladkor v različnih oblikah, hidrogenirane maščobe, umetne arome in konzervansi so jasni znaki, da hrana ni več naravna.

Koraki k bolj uravnoteženi prehrani

Izbira svežih sestavin

Najboljši način za zmanjšanje vnosa industrijsko predelane hrane je nakup svežega sadja, zelenjave, mesa in polnovrednih žit. S tem ne le izboljšamo kakovost prehrane, temveč tudi zmanjšamo izpostavljenost skritim sladkorjem in aditivom.

Načrtovanje obrokov doma

Priprava obrokov doma omogoča popoln nadzor nad sestavinami. Čeprav zahteva nekaj več časa, dolgoročno prinaša boljše zdravje in celo prihranek denarja.

Pozorno branje etiket

Tudi pri izdelkih, ki se zdijo zdravi, kot so kosmiči ali proteinske ploščice, je koristno preveriti sestavine. Pogosto vsebujejo več sladkorja, kot bi pričakovali.

Podpora lokalnim proizvajalcem

Nakup lokalnih izdelkov ne pomeni le svežine, temveč tudi manj predelave. Kmetije in manjše trgovine pogosto ponujajo bolj čista živila brez nepotrebnih dodatkov.

Pomen izobraževanja in ozaveščanja

Države, ki so znižale porabo industrijsko predelane hrane, so to dosegle s kampanjami ozaveščanja. Izobraževanje otrok o osnovah zdrave prehrane, spodbujanje priprave domačih obrokov in dostopnost svežih izdelkov lahko v nekaj letih spremenijo prehranske navade celotnih generacij. Francija je primer države, kjer je s kombinacijo ozaveščanja in podpore lokalni proizvodnji delež takih živil padel na 14,2 odstotka.

Vpliv prehrane na kakovost življenja

Hrana, ki jo uživamo, neposredno vpliva na energijo, razpoloženje in zdravje. Države z nižjim deležem industrijsko predelane hrane poročajo o manjšem deležu prebivalstva z debelostjo in kroničnimi boleznimi. To potrjuje, da izbira hrane ni le stvar okusa, ampak odločitev, ki močno vpliva na kakovost življenja.

Prihodnost prehranskih navad v Evropi

Trendi kažejo, da se zavedanje o pomenu sveže hrane povečuje. Mlajše generacije vse bolj iščejo izdelke z manj aditivi in raje posegajo po lokalno pridelanih živilih. Hkrati se krepi zanimanje za tradicionalne recepte in domačo pripravo hrane, kar bi lahko dolgoročno zmanjšalo odvisnost Evrope od industrijsko predelanih živil.

Ta pogosta hrana lahko zmanjša tveganje za demenco, pravijo v raziskavi

Objava Evropa na krožniku: kje kupujemo največ industrijsko predelane hrane se je pojavila na Vse za moj dan.