Zakaj je Levica za Slovenijo katastrofa brez primere

4 hours ago 26

Stranka Levica se rada širokousti, da so brez vsakih korupcijskih škandalov, njihovi novinarski piarovci pa se v glavnih medijih prek “pisem bralcev” zbegano sprašujejo, zakaj si nobena stranka na desnici in sredini z njimi ne želi v koalicijo. Še leta 2014, v času Cerarjeve vlade, je bil sanitetni pas med običajno politiko in skrajno levico sam po sebi umeven. Leta 2018 je Šarčeva vlada z Levico že aktivno sodelovala, zadnji mandat pa so bili celo najpomembnejša stranka znotraj koalicije. Kaj so torej naredili, da nihče noče imeti več opravka z njimi? Poglejmo.

Poslanka SDS Mojca Škrinjar je naredila zanimiv seznam, vsak od njih je vreden posebnega članka, a če že napišemo o vsakem vsaj nekaj vrstic, postane jasno, da ne gre za stranko, ki spada v običajno kulturo zahodnoevropskega parlamentarizma.

Preberite še: Sedaj tudi Kordiš trdi, da je tranzicijska levica “mafija”

Dolgotrajna oskrba

Oni so bili avtorji zadržanja zakona o dolgotrajni oskrbi, z izgovorom, da v proračunu ni dovolj sredstev, nato pa so naredili nov zakon, s katerim so še dodatno obremenili neto plače, čeprav storitve, ki naj bi jih dolgotrajna oskrba ponujala, sploh še ne moremo uživati!

Resnica o zgrešenem projektu dolgotrajne oskrbe je prišla na dan komaj po volitvah: izkazal se je za finančno katastrofo z eksplodirajočimi stroški in napačnimi izračuni. Skupščina Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je namreč obravnavala neskladje med finančnim načrtom in realnostjo na področju obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, državni sekretar iz Ministrstva za solidarno prihodnost pa pravi, da je šlo za “podcenjevanje projekcij”.

Februarja 2026 so za oskrbo v domovih za starejše občane (DSO) plačali približno 40 odstotkov več, kot je bilo načrtovano – po nekaterih podatkih okoli 12,2 milijona evrov več na mesec. Če se pavšalne cene ne znižajo, naj bi do konca leta zmanjkalo kar 120 milijonov evrov. To je polna luknja v proračunu, ki jo bodo najverjetneje pokrili davkoplačevalci ali pa bodo starejši občani plačali višje participacije. Ves fiasko je IZKLJUČNO projekt stranke Levica.

Zaposlitve na Levičinih ministrstvih

Levica je za svoje ulične aktiviste postala pravi Zavod za zaposlovanje. Asta Vrečko naj bi na ministrstvu za kulturo že do leta 2024 zaposlila 74 ljudi, pri čemer naj bi, sodeč po imenih zaposlenih, šlo predvsem za [najbrž nezaposljiv kader], osebne in družinske prijatelje ter zasebne partnerje vidnih politikov Levice, aktiviste Levice in nevladnike. 33 zaposlitev naj bi bilo za nedoločen čas, 23 za določen čas, 7 jih je vezanih na funkcijo ministrice [najbrž svetovalci v kabinetu, ki se potem navadno po stari folklori pred padcem vlade zaposlijo za redno].

Tudi na ministrstvo za solidarno prihodnost niso pozabili na solidarnost s svojo “ulico”. Že v prvih dveh letih mandata so izvedli kar 86 zaposlitev, minister Simon Maljevac pa je priznal, da jih je bilo kar 96. Prevladovali so sekretarji, podsekretarji in svetovalci, ki so nato svoje poklicne napore izvajali predvsem od doma, medtem ko sta njihova centralna projekta (dolgotrajna oskrba in stanovanjska problematika) stagnirala.

Cel kup Levičinih politkomisarjev je bilo tik pred koncem mandata zaposlenih za nedoločen čas, prej pa so bili v kabinetu ministrov zaposleni na zaupanje. To je še posebej pomembno v luči zadnje odločitve Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), ki je opozorila, da je hitenje z odločitvami mimo pravil tik pred koncem mandata lahko korupcija. V konkretnem primeru so odkrili nepravilnosti pri dodeljevanju sredstev podjetjem (nepooblaščene osebe, neenakopravna obravnava, časovni pritisk …), zato so zadevo predali organom pregona in izdali načelno mnenje, da se takšno ravnanje v prihodnje prepreči. Seveda je tudi zaposlitev za nedoločen čas tik pred koncem mandata še ena od takšnih jasno koruptivnih dejanj, ki bi se morale preiskati.

Umetni dvigi minimalne plače

Minimalna plača se je ves čas populistično dvigovala, brez vsake realne ekonomske osnove. Posledice so bile hitro opazne. Kot opozarja Gospodarska zbornica Slovenije, je zaradi nenehnih obremenitev plač BDP bistveno nižji v času te vlade, kot je bil v času prejšnje vlade. Za lansko leto je bil napovedan med 2 in 2,5 odstotka, nato pa smo ga realizirali komaj 1 odstotek.

Tudi običajni ljudje posledice čutimo vsak dan: dražijo se vrtci, domovi za ostarele in druge storitve v javni upravi.

Pokojnine za privilegirane režimske umetnike

Državni zbor je na pobudo Ministrstva za kulturo, ki ga obvladuje Levica, sprejel t. i. zakon o privilegiranih pokojninah za režimske umetnike (Zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti). Pravico do omenjenega dodatka je namenjal slovenskim državljanom, ki z izjemnimi dosežki na področju umetnosti izkazujejo posebne zasluge za kakovost, pomen in prepoznavnost umetnosti v Sloveniji ali v tujini ter prejemajo pokojnino po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali pokojnino v tujini.

V letih 2022 in 2023 je bilo podeljenih najmanj deset pokojnin zaslužnim, med njimi petkovemu “politkolesarju” Boris A. Novak in Svetlana Makarovič. Višina dodatka, ki ga je predvidel zakon, bi lahko bila vse do 1500 evrov. Na koncu je zakon (na srečo) spektakularno pogorel na referendumu, ko so ga volivci z referendumsko večino zavrgli.

Zakon o evtanaziji

Še en Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja škodljiv referendumski poraz so v Levici doživeli s t. i. zakonom o evtanaziji (Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja), ki bi starostnike in depresivne mladostnike tiho nagovarjal, da jim sistem pomaga vzeti življenje.

Šlo je za projekt, ki predstavlja jedro delovanja stranke: skupina socialističnih politkomisarjev, ki življenje jemlje kot nekakšen nepomemben biološki pojav, ne pa nekaj svetega, transcendentalnega, kar je nad običajnimi nomotehničnimi pomisleki o regulaciji družbe.

Gradnja stanovanj

Stranka Levica je pred volitvami 2022 suvereno nastopala s svojim populističnim programom, da bodo (z davkoplačevalskim) denarjem zgradili kar 30 tisoč stanovanj. Davkoplačevalskega denarja so res pobrali ogromno, gradili pa niso kaj veliko.

Do leta 2025 niso zgradili praktično nič, potem pa so svoje cilje korigirali, rekoč, da bodo od takrat naprej gradili dva tisoč stanovanj na letni ravni – se pravi, da naj bi prišlo do največjega vala gradenj stanovanj v zgodovini samostojne Slovenije. Realnost je bila povsem drugačna. Politkomisarji iz Levice so se bili primorani hvaliti celo s projektom prejšnje vlade, kot je pokazal primer stanovanjskih blokov v Podbrezniku, v občini Novo mesto, kjer so prišli na fotošut v gradbenih čeladah, čeprav so bila sredstva za projekt zagotovljena v letu 2021, gradbeno dovoljenje pa leta 2022. Ključna dela, torej zagotovitev sredstev in pridobitev gradbenega dovoljenja, so bila torej opravljena v času Janševe vlade.

Ni Drame

V času, ko je ministrstvo za kulturo vodil Vasko Simoniti, so mediji neznansko pritiskali na vodstvo, zakaj ljubljanske SNG Drama Ljubljana še niso začeli obnavljati, na ulicah pa so protestirali levičarji, ki so trdili, da je to še eden od simbolov “uničevanja kulture” s strani Janševe vlade. Leta 2026 se Drama še vedno ne gradi in ni nobenih indikatorjev, da se bo to zgodilo v bližnji prihodnosti. Zgraditev Drame je bila postavljena celo na prioritetni list vlade, danes, aprila 2026, ministrstvo pod vodstvom Aste Vrečko sploh še ni pridobilo gradbenega dovoljenja!

Edina sprememba od leta 2022 je ta, da zdaj ni več uličnih protestnikov in medijev, ki bi jih to skrbelo.