To so ključni razlogi za vojne operacije ZDA v Iranu

V Sloveniji se je uveljavila nekakšna ljudska modrost, da ZDA posežejo po sredstvih prisile (vojaških sredstvih), ko gre za ključno komoditeto za svetovno gospodarstvo, nafto. A gre zgolj za to, ljudsko modrost, ki pogosto izpusti celo paleto razlogov, zakaj se je v določenem primeru, prosto po Clausewitzu, politika nadaljevala z “drugimi sredstvi”.

Vzemimo primer Irana. V teh dneh se je več spletnih vplivnežev, ki bi jih lahko uvrstili na levo politično provinenco, razpisalo, da so ZDA začele napadati iransko vojaško infrastrukturo zgolj zaradi nafte. Ta teza ne zdrži resne presoje, se pa kljub temu predstavlja kot nekakšen privid znanja oz. razumevanja geopolitične situacije v regiji.

Vojaške operacije ZDA zoper Iran je potrebno hkrati razumeti na globalni in regionalni ravni. Potrebno jih je razumeti primarno kot varnostno vprašanje in šele nato vprašanje “nafte”, kot razmišlja ljudska modrost.

Geopolitična nevihta na globalni ravni

Zadnja zaostritev geopolitičnega konflikta med Iranom ter ZDA ter Izraelom ima predvsem varnostne temelje. Začnimo na najvišji ravni. Iran je del t. i. “avtoritarne osi”, ki skuša kljubovati globalnemu vplivu kolektivnega zahoda. Ključni igralec te osi je Kitajska, ki se jo po moči uvršča ob bok ali tik pod ZDA. Del avtoritarne osi pa je tudi Rusija, Venezuela, Kuba, Iran in druge države ter nedržavni akterji (Hamas, Hezbolah, narko karteli…). Trumpova administracija se je lotila šibitve te osi tam, kjer je ta najbolj šibka. Ameriške specialne enote so v drzni akciji v Venezueli aretirale sedaj že nekdanjega predsednika Madura, Izrael je bolj ali manj razgradil Hamas in Hezbolah, ZDA trenutno šibijo Iran z letalskimi napadi, na obzorju pa so tudi kopenske operacije. Strategija ima preprosto logiko – če šibiš akterje znotraj avtoritarne osi, šibiš tudi avtoritarno os kot celoto. Pri tem pa kot ključen tekmec ZDA na globalni ravni ostaja Kitajska.

Zastavi ZDA in Kitajske. (Foto: STA)

Regionalna raven in ključna varnostna vprašanja

Vojaške operacije zoper Iran pa je potrebno razumeti tudi na ravni regionalne geopolitike. Ključni del iranske zunanjepolitične strategije je ustvariti “hegemonijo” na Bližnjem vzhodu. Iran, kot hegemon na Bližnjem vzhodu, ni v interesu ZDA, arabskih zaveznikov ZDA, saj bi se s tem porušilo bližnjevzhodno ravnotežje moči, predvsem pa ni v interesu Izraela. Iran Izraela, ključne zaveznice ZDA v regiji, ne priznava kot legitimne države. Voditelji Irana so v preteklosti pogosto javno podajali izjave, ki jih ni bilo mogoče interpretirati drugače, kot pozive k uničenju države oz. ukinitvi izraelske državnosti.

Da bi Iran dosegel širši cilj hegemonije na Bližnjem vzhodu in s tem povezane cilje, ki jih imajo glede Izraela, se je v preteklosti posluževal financiranja gibanj kot so Hamas v Gazi, Hezbolah v Libanonu, Hutijev v Jemnu, oboroženih skupin v Iraku. Cilji financiranja so bili (so) večplastni. V prvi vrsti prevzem oblasti s strani financirane skupine. V kolikor prevzem oblasti ni možen, vplivanje na zunanjo politiko države, da ta ni sovražna do Irana. V kolikor niti to ni možno, sejanje kaosa v državi, da je ta onemogočena v mednarodnem prostoru. Metode doseganja teh ciljev so brutalne. Teroristični napadi, sprožanje državljanskih vojn, teroristični napadi, atentati, napadi na infrastrukturo, brezkompromisna propaganda in podobno. Pa tudi financiranje socialnih politik, z namenom ustvarjanja podpore lokalnega prebivalstva.

Hezbolah (Foto: epa)

Ključen del te strategije pa je tudi pridobitev jedrskega orožja. Iranski načrtovalci zunanje politike so se zavedali in se zavedajo, da financiranje nasilja v regiji hkrati nevarnosti izpostavlja tudi njihovo državo. Zato je za njih ključnega pomena, da pridobijo jedrsko orožje, ki bi otežilo oz. omejilo vojaške operacije drugih sil zoper njihovo državo, njim pa omogočilo nadaljnje financiranje nasilja v regiji.

Z jedrskim orožjem bi de facto postali najvplivnejši akter na Bližnjem vzhodu in onkraj regije. Vse dokler si tega ne bi omislile tudi najbogatejše arabske države, v prvi vrsti Savdska Arabija. Zato je eden od ključnih ciljev trenutne vojaške operacije ZDA zoper Iran, da se mu prepreči pridobitev jedrskega orožja.

Za režim v Iranu je pridobitev jedrskega orožja ključnega pomena (Foto: AFP)

Seveda pa se ne moremo izogniti tudi vprašanja “nafte”, kot pravi ljudska modrost, regija je namreč ključnega pomena za svetovno oskrbo z naftnimi derivati in kakršenkoli konflikt v regiji ima velik vpliv na svetovno oskrbo z energijo in posledično na svetovno celotno gospodarstvo. “Nafta” je posledično eden izmed razlogov, zakaj so se ZDA odločile za vojaško posredovanje v Iranu, a ne v smislu, kot si ga ljudska modrost predstavlja. Cilj si ni prilastiti iranske nafte, ključno vprašanje v tem trenutku je iranska sposobnost in pripravljenost, da “zadavi” svetovno gospodarstvo s tem, da blokira pomorski promet v Hormuški ožini, preko katere velik del svetovne nafte teče. In to Iran počne ravnokar, ZDA pa mu skušajo to preprečiti.

S. K.