Varuhinja človekovih pravic brez ovinkarjenja: “zdravstvo do Romov ni pravično” – upravičeno ali ne?

Varuhinja človekovih pravic opozarja na zaskrbljujočo realnost: Romi v Sloveniji živijo bistveno krajše in se soočajo z neenakim dostopom do zdravstva. Kaj to pomeni v praksi?

Slovenija se rada predstavlja kot država z dostopnim javnim zdravstvom. A varuhinja človekovih pravic Simona Drenik Bavdek opozarja, da ta slika ni enaka za vse. Ob svetovnem dnevu zdravja je jasno povedala: Romi se v Sloveniji še vedno soočajo z izrazito neenakostjo pri dostopu do zdravstvene oskrbe.

Varuhinja: številke so alarmantne

Drenik Bavdek opozarja na podatke Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki jih ni mogoče prezreti. Romski moški v Sloveniji v povprečju živijo okoli 48 let, romske ženske približno 63 let. To je skoraj 20 let manj od nacionalnega povprečja. Prezgodnja umrljivost med Romi dosega kar 69 odstotkov, medtem ko v splošni populaciji znaša 19 odstotkov. Še bolj pretresljiv je podatek o otrocih – romski otroci med prvim in petim letom umirajo sedemkrat pogosteje kot njihovi vrstniki.

Simona Drenik Bavdek stopila na stran Romov: vir: Facebook

Občutek, da niso enako obravnavani

Raziskava projekta Fortuna razkriva še eno plast problema. Kar 83 odstotkov Romov meni, da jih zdravstveni delavci obravnavajo drugače zaradi njihove etnične pripadnosti. Kljub temu jih 73 odstotkov še vedno zaupa v strokovnost zdravstvenega osebja. Kot poudarja vodja projekta Kaja Primorac, težava ni le v zaupanju, temveč v občutku manjvrednosti. Ljudje se pogosto že ob prihodu v ambulanto počutijo drugače – kot da ne sodijo tja. In zato 80 odstotkov neprijetnih izkušenj sploh ne prijavi.

Vzroki, na katere opozarja varuhinja

Varuhinja človekovih pravic opozarja, da so razlogi kompleksni. Med ključnimi izpostavlja slabe bivanjske razmere, pomanjkanje pitne vode in elektrike ter omejen dostop do družinskih zdravnikov in pediatrov. Dodaten problem sta zdravstvena nepismenost in digitalna izključenost. Na drugi strani zdravstveni delavci opozarjajo na jezikovne ovire, neupoštevanje navodil in neredno udeležbo na pregledih. Gre za razkorak, ki ga brez sistemskih ukrepov težko zapremo.

Sistem brez jasnih meril napredka

Drenik Bavdek opozarja še na en pomemben problem: država nima jasnih kazalnikov, s katerimi bi spremljala enakost na področju zdravja. Nacionalni program za Rome namreč ne vsebuje konkretnih meril, ki bi pokazala, ali se razmere izboljšujejo. Projekt Fortuna sicer prinaša konkretne rešitve – od izobraževanj do priporočil za odločevalce. A vprašanje ostaja odprto: ali bo opozorilo varuhinje dovolj, da se stvari dejansko premaknejo? Na koncu se vse vrne k istemu vprašanju – ali lahko govorimo o enakem zdravstvenem sistemu, če nekateri živijo tudi 20 let manj?

Pripravil: I.M.

Vir: Varuh človekovih pravic, Facebook