“Šlo je po gobe”: slovenski izraz, ki lahko pomeni dve povsem različni stvari

“V nedeljo smo šli po gobe.” Stavek se zdi popolnoma jasen, dokler ne slišimo: “Ves naš načrt je šel po gobe.” Besede so skoraj enake, pomen pa je povsem drugačen.

Slovenski izraz »iti po gobe« lahko razumemo dobesedno ali preneseno. Prvič pomeni odhod v gozd po gobe, drugič pa, da je nekaj propadlo, se ponesrečilo ali ni uspelo tako, kot smo načrtovali.

Gremo po gobe – ko mislimo čisto dobesedno

Prvi pomen ne potrebuje posebne razlage. Če nekdo zgodaj zjutraj vzame košaro in se odpravi v gozd nabirat jurčke, lisičke ali marele, je šel po gobe.

V tem primeru je beseda “gobe” uporabljena v svojem običajnem pomenu, podobno kot rečemo, da gremo po kruh, otroka v šolo ali paket na pošto. Prav jeseni lahko zato nastanejo precej zabavne dvoumnosti.

“Jutri gremo po gobe” je za gobarja napoved prijetnega dopoldneva v gozdu. Če isto povemo o načrtovanem izletu, projektu ali dogovoru, lahko pomeni nekaj precej manj prijetnega.

Gobar nabira rože, Ilustracija: UI

Ko gre nekaj po gobe, je propadlo

Drugi pomen je frazeološki. Ko rečemo, da je nekaj šlo po gobe, ne govorimo več o nabiranju gob.

Izraz uporabljamo, kadar želimo povedati, da je nekaj propadlo, se izjalovilo ali bilo izgubljeno. Če zaradi dežja odpade piknik, lahko rečemo: “Naš piknik je šel po gobe.“

Če se pokvari računalnik in izgubimo nedokončano delo: “Tri ure dela so šle po gobe.” Če se načrti v zadnjem trenutku podrejo: “Vse, kar smo načrtovali, je šlo po gobe.“

Pomen je praviloma jasen že iz sobesedila. Človek lahko gre, ne da bi bilo z njim karkoli narobe. Če pa po gobe gredo načrt, denar, trud ali priložnost, skoraj zagotovo ne govorimo o gobarjenju.

Zakaj prav gobe?

Pri takšnih izrazih je treba biti previden pri razlaganju njihovega nastanka. Današnji pomen izraza poznamo in ga uporabljamo brez težav, njegov zgodovinski izvor pa ni nujno tako preprost, da bi ga lahko zanesljivo pojasnili samo iz današnjih besed.

Slovenščina ima veliko podobnih stalnih besednih zvez, pri katerih celotnega pomena ne moremo določiti zgolj iz posameznih besed. Tem pravimo frazemi.

Zanimivo je tudi, kako majhna sprememba povedi takoj nakaže drug pomen. “Oče je šel po gobe” bomo brez dodatnega konteksta verjetno razumeli kot gobarjenje. “Očetov načrt je šel po gobe” pa kot neuspeh.

In obstaja stavek, pri katerem lahko pomen namenoma pustimo odprt: »Danes je šlo vse po gobe.« Za nekoga je bil to zelo slab dan, za gobarja z dvema polnima košarama pa morda prav nasprotno.

Objava “Šlo je po gobe”: slovenski izraz, ki lahko pomeni dve povsem različni stvari se je pojavila na Vse za moj dan.