POD PREPROGO: Trumpov Vietnam

V pasti je naslov številke revije Limes, ki izide danes. V past je padel Donald Trump, ko je sledil Izraelu v noro agresijo na Iran, iz katere se skuša zdaj izviti močno potolčen. Urednik Lucio Caracciolo spominja, da so ZDA po drugi svetovni vojni izgubile vse glavne vojne, v katere so se vpletle. Kljub vojaški premoči so doživeli strateške poraze v Koreji, Vietnamu, Afganistanu, Iraku, Libiji, Siriji, Somaliji in drugod. V najboljšem primeru je bil izid izenačen.

Avantura v Zalivu utegne imeti še težje dolgoročne posledice za zahajajočo globalno velesilo. Čemu se je Trump sploh podal vanjo in si s tem zapravil velik del konsenza baze Maga? V vojno ga je očitno potegnil Benjamin Netanjahu, čeprav ni povsem jasno zakaj. Sum leti na afero Epstein, vezi z Mosadom in verjetnost, da Izrael poseduje dokumente, s katerimi izsiljuje tajkuna.

Je Trump zato moral v vojno? Kaj je želel doseči? Zamenjati režim kot v Caracasu? Pridobiti naftne vire? Ponagajati Kitajski? Morda še sam ne ve, kot ni vedel, kam se podaja, saj ne obvlada zgodovine ne zemljepisa, še najmanj pa kulture in ponosa Perzijcev. Prenesli so težke udarce, ki so še bolj povezali ljudi. Ne v bran klerikalnega režima - s tem bodo slej ko prej sami obračunali -, ampak lastnega obstoja in dostojanstva.

Kljub tisočem žrtev in opustošenju je Iran politični zmagovalec. Kljuboval je premoči največje regijske in največje globalne vojaške velesile, vračal udarec za udarcem, spretno premikal svoje figure na šahovnici. V skrajni sili je aktiviral atomsko bombo, ki ni bila tista - neobstoječa - uranova, ampak zaprtje Hormuške ožine. Z njim je spravil na kolena globalno gospodarstvo, tudi v ZDA. V tekmi, kdo bo dlje kljuboval, je Iran imel več sape.

Groteska z reševanjem sestreljenega pilota je pokazala vso šibkost ZDA. Požgali so 400 milijonov dolarjev in za sabo pustili celo pokopališče uničenih letal in helikopterjev, da so - tako trdijo - rešili vojaka, čigar smrti ali zajetja domača javnost ne bi prenesla. Uradna verzija zgodbe pa je polna protislovij. Iran trdi, da ni šlo za reševanje, ampak za desant na zaloge urana, ki so ga odbili in specialcem zadali hude izgube. Zagonetka kliče po fact checkerjih, da jo razvozlajo.

Kakorkoli že, je tudi ta dogodek botroval premirju. Bo zdržalo? Res je Trump nepredvidljiv, vendar smemo upati da ne toliko, da bi spet sprožil vojno, iz katere se je komajda izvil. Po 60. dnevu od napada 28. februarja bi za nadaljevanje vojne potreboval podporo Kongresa in ni rečeno, da bi jo dobil. Iranu bo v pogajanjih moral nekaj popustiti, pri tem pa bo kajpak razglasil sijajno zmago. Od začetka agresije jo je že sedem ali osemkrat, enkrat več ne bo nič spremenilo.

Zlasti ne spreminja dejstva, da so ZDA poraženke te vojne. Nimajo strategije ne podpore domače javnosti. Sama vojaška premoč ni dovolj in še ta je papirnati tiger: od nepremagljive armade 11 letalonosilk so le štiri operativne. Na največji, Gerald Ford, pove Caracciolo, so morali hliniti okvaro zaradi požara, da so prikrili upor posadke, ki ni hotela v boj zaradi kapric psihopata.

ZDA so zdaj vse bolj osamljene. Sami so šli v vojno, potem pa zaman klicali na pomoč zaveznike. To bo pustilo brazgotine v Natu, v odnosih z Evropo, arabskimi in azijskimi zavezniki. Prava mojstrovina!

Politični zmagovalec je Iran. Preživel je in je zato močnejši. Kljub ruševinam. Videli bomo, ali bo iz pogajanj iztržil preklic sankcij in poravnavo vojne škode. Zagotovo ohranja nadzor nad Hormuzom in bo za plovbo terjal drage pristojbine. Morda se bo zdaj zares lotil izdelave atomske bombe. Kot ve Kim Jong Un, je le bomba jamstvo, da se te nihče ne dotakne.

Strateška zmagovalka je Kitajska, ki stoji v ozadju pakistanske pogajalske pobude. Kot je pred 2500 leti učil modri Lao Tsu, je najboljša zmaga tista, ki jo izboriš brez boja, zaradi napak nasprotnika. Xi Jinping je hvaležen Trumpu.

Kaj pa Izrael? Hotel je tako potolči Iran, da si desetletja ne bi opomogel. A brez ZDA tega sam ne zmore. Ker pa Netanjahu za politično preživetje potrebuje vojno tako kot riba vodo, se je s še večjim besom spravil nad Libanon. Ga bo mednarodna skupnost, ki mu že skoraj tri leta dopušča genocid v Gazi in divjanje po vsem Bližnjem vzhodu, ustavila? Morala bi ga, toda kdo? Trump že ne, evropski podložniki niti. Gorja še ne bo konec, z njim pa Izrael sebi jamo koplje.