Spanje, mobilni telefon, posteljaVečer je za večino ljudi trenutek umiritve. Po koncu dneva mnogi sedejo na kavč, ugasnejo večino luči in vzamejo v roke telefon. Kratek pogled na novice, sporočila ali družbena omrežja se pogosto spremeni v pol ure ali več brskanja po zaslonu. Navada je postala skoraj samoumevna, saj pametni telefon spremlja vsakdan od jutra do večera.
Malo ljudi pa razmišlja, kako takšna rutina vpliva na telo tik pred spanjem. Večerna uporaba zaslonov ima precej večji vpliv, kot se zdi na prvi pogled. Ne vpliva le na oči, temveč tudi na notranjo uro organizma, ki uravnava spanec, budnost in energijo naslednjega dne.
Raziskave spanja v zadnjih letih vse pogosteje opozarjajo, da lahko prav ta majhna večerna navada pomembno vpliva na kakovost počitka.
Večerni pogled v zaslon spremeni signal za spanje
Človeško telo ima natančno uravnan dnevni ritem. Svetloba ima pri tem zelo pomembno vlogo. Možgani jo uporabljajo kot signal za orientacijo med dnevom in nočjo.
Svetloba zaslonov vpliva na hormon spanja
Pametni telefoni, tablice in računalniki oddajajo modrikasto svetlobo. Ta vrsta svetlobe lahko zmede naravni signal večera. Možgani dobijo občutek, da je še vedno dan, zato se proces priprave na spanje upočasni.
V telesu se zaradi tega pozneje začne sproščati melatonin. Gre za hormon, ki telesu sporoča, da prihaja čas za počitek. Njegova naloga je umiriti organizem in pripraviti možgane na spanec.
Če zaslon gledamo tik pred spanjem, se lahko proizvodnja melatonina zamakne. Posledica je poznejša zaspanost, pogosto tudi nekoliko bolj nemiren spanec.
Veliko ljudi tega sploh ne opazi takoj. Navada se ponavlja vsak večer, telo pa se postopoma prilagaja poznejšemu ritmu uspavanja.
Možgani pred spanjem potrebujejo umirjanje
Spanec ni stikalo, ki ga lahko v trenutku preklopimo. Telo potrebuje določen čas, da preide iz aktivnega dnevnega stanja v umirjen nočni ritem.
Pametni telefon ta proces pogosto zmoti. Branje novic, spremljanje družbenih omrežij ali gledanje videoposnetkov aktivira možgane in spodbuja pozornost.
Misli ostanejo dlje časa aktivne
Tudi kratka vsebina na zaslonu lahko spodbudi razmišljanje. Možgani obdelujejo informacije, primerjajo podatke ali reagirajo na čustvene dražljaje. Takšna aktivnost pomeni, da telo ostane v budnem stanju dlje časa.
Veliko ljudi zato opazi zanimiv pojav. Telefon odložijo, ugasnejo luč, vendar spanec ne pride takoj. Misli še vedno tečejo in telo potrebuje dodatne minute ali celo ure, da se umiri.
V takšnih trenutkih postane jasno, kako močan vpliv ima lahko majhna večerna navada.
Sprememba večerne rutine lahko naredi veliko razliko
Popolna odpoved telefonu pred spanjem za večino ljudi ni realna. Majhne prilagoditve pa lahko že precej izboljšajo kakovost počitka.
Strokovnjaki za spanje pogosto priporočajo, da zaslone odložimo vsaj pol ure pred spanjem. Telo v tem času postopoma preide v mirnejši ritem.
Dobrodošla alternativa so mirnejše dejavnosti. Branje knjige, poslušanje glasbe ali kratek sprehod po stanovanju pomagajo možganom, da upočasnijo tempo.
Pomembna je tudi svetloba v prostoru. Mehkejša in toplejša večerna svetloba podpira naravni občutek večera in telesu pomaga pri pripravi na spanje.
Veliko ljudi po takšni spremembi hitro opazi razliko. Uspavanje postane lažje, spanec pa globlji in bolj enakomeren.
Večerna rutina ima večjo vlogo, kot se pogosto zavedamo. Majhna navada, ki se zdi povsem nedolžna, lahko vpliva na ritem spanja in počutje naslednji dan. Z nekaj pozornosti in preprostimi spremembami lahko večer ponovno postane čas umiritve, ki telesu omogoči boljši počitek.
Objava Mnogi Slovenci to počnejo pred spanjem, a le redki vedo, kako vpliva na telo se je pojavila na Vse za moj dan.

6 hours ago
17









English (US)