Ljubezenske prevare, lažna sporočila bank in novi triki goljufov: Slovenci izgubljajo tisoče evrov!

Spletni goljufi uporabljajo vse bolj prepričljive načine, da bi prišli do denarja. Na SI-CERT so za naš portal razkrili, katere prevare so trenutno najpogostejše.

LJUBLJANA – Dovolj je že eno nepremišljeno nakazilo ali vnos podatkov na lažno spletno stran, da posameznik ostane brez prihrankov. Goljufi se predstavljajo kot bančni uslužbenci, spletni kupci ali ljudje, ki iščejo ljubezen. V uredništvu smo se obrnili na Nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost SI-CERT, kjer so nam predstavili najpogostejše prevare in razkrili, kako visoke so lahko finančne izgube.

Žrtve v povprečju izgubijo 17.000 evrov

Pri ljubezenskih prevarah storilci najprej pridobijo zaupanje žrtve. Z njo lahko več tednov ali mesecev vzdržujejo stike, ji namenjajo pozornost in postopoma ustvarijo občutek bližine. Nato začnejo prositi za denar, pogosto pod različnimi pretvezami. Po podatkih SI-CERT povprečno oškodovanje pri tovrstnih prevarah znaša približno 17.000 evrov.

Posebej previdni bodite, če vas oseba, ki ste jo spoznali prek spleta, začne prositi za denar, še preden ste se srečali v živo. Pred nakazilom je smiselno preveriti okoliščine in se posvetovati z nekom, ki mu zaupate.

Prodajate izdelek prek spleta? Tako vas lahko ogoljufajo

Pogoste so tudi prevare na spletnih oglasnikih in družbenih omrežjih. Goljuf se predstavi kot zainteresirani kupec in prodajalcu pošlje povezavo, prek katere naj bi potrdil prejem kupnine. Povezava ga v resnici pripelje na lažno spletno stran, namenjeno kraji podatkov plačilne kartice. Namesto pričakovanega nakazila lahko tako izgubi denar z bančnega računa.

»Za prejem nakazila na bančni račun naj prodajalec nikoli ne posreduje številke svoje plačilne kartice,« so opozorili na SI-CERT. Za običajno bančno nakazilo zadostuje številka bančnega računa (IBAN), zato kupcu nikoli ne posredujte podatkov kartice, varnostne kode CVC ali potrditvenih kod.

Lažna sporočila bank in dostavnih služb so še vedno pogosta

Goljufi se pogosto predstavljajo kot banke, dostavne službe ali državne ustanove. Po elektronski pošti oziroma SMS-sporočilu uporabnika obvestijo o domnevni težavi z računom, neuspeli dostavi paketa ali nujnem preverjanju podatkov. Sporočila vsebujejo povezave na lažne spletne strani, kjer poskušajo pridobiti podatke plačilnih kartic ali gesla za spletno banko.

Na SI-CERT opozarjajo, da storilci žrtve pogosto tudi pokličejo in se predstavljajo kot bančni uslužbenci. Če vas sogovornik nepričakovano prosi za občutljive podatke ali zahteva takojšnje ukrepanje, pogovor prekinite in banko sami pokličite na njeno uradno telefonsko številko. Zgolj ime pošiljatelja ali prepričljiv nastop še ne pomenita, da gre za resničnega predstavnika ustanove.

Nova prevara prek WhatsAppa

Na SI-CERT so nas opozorili na novejšo obliko prevare, pri kateri goljufi uporabnike prek aplikacije WhatsApp vabijo k sodelovanju v spletnem glasovanju. Sporočilo lahko prejmete celo od prijatelja ali sorodnika, saj storilci za širjenje prevare uporabljajo že prevzete račune.

Ko uporabnik odpre lažno spletno stran, vnese svojo telefonsko številko in sledi navodilom za potrditev glasovanja, lahko napadalcem nevede omogoči povezavo njihove naprave s svojim računom WhatsApp. Tako lahko pridobijo dostop do dela njegove komunikacije in račun uporabijo za pošiljanje novih sporočil njegovim stikom.

Tudi če povezavo prejmete od znanca, preverite, ali jo je res poslal sam. Posebej sumljive so zahteve po povezovanju naprav, potrjevanju prijav ali posredovanju kod.

Slovenci v investicijskih prevarah izgubili več kot 25 milijonov evrov

Med finančno najškodljivejšimi ostajajo prevare z lažnimi naložbami v kriptovalute. Goljufi ljudi privabljajo z oglasi, ki obljubljajo visoke zaslužke ob majhnem začetnem vložku, običajno okoli 250 evrov. Da bi pridobili zaupanje, pogosto zlorabljajo tudi fotografije znanih oseb.

Po prvem nakazilu žrtve prepričujejo v dodatna vplačila, na lažnih spletnih platformah pa jim prikazujejo navidezne dobičke. Ko želijo denar dvigniti, storilci zahtevajo nova plačila ali prekinejo komunikacijo.

»V letu 2025 je najvišje prijavljeno oškodovanje znašalo 260.000 evrov,« so za NaDlani.si pojasnili na SI-CERT. Po podatkih policije, ki jih navajajo na centru, so Slovenci v letu 2025 samo v investicijskih prevarah izgubili več kot 25 milijonov evrov.

Goljufi lahko oškodovance kontaktirajo tudi pozneje in jim ponudijo pomoč pri vračilu izgubljenih sredstev. V zameno zahtevajo novo plačilo, zato lahko žrtev ostane še brez dodatnega denarja.

Kaj storiti, če ste postali žrtev spletne prevare?

Na SI-CERT poudarjajo, da je ob sumu prevare najpomembnejše hitro ukrepanje. Če ste posredovali podatke plačilne kartice ali spletne banke, nemudoma obvestite svojo banko in se dogovorite o blokadi kartice oziroma zaščiti računa. Če ste denar že nakazali, čim prej preverite možnost preklica nakazila ali drugih ukrepov.

Finančno oškodovanje prijavite policiji, pri tem pa shranite sporočila, telefonske številke, spletne povezave in potrdila o plačilih. Prevaro lahko prijavite tudi na cert@cert.si, prepoznana lažna sporočila pa posredujete na phishing@cert.si.

Napisal: K. J.

Vir: SI-CERT

<p>The post Ljubezenske prevare, lažna sporočila bank in novi triki goljufov: Slovenci izgubljajo tisoče evrov! first appeared on NaDlani.si.</p>