Kaj se je zgodilo z znamkami, ki so bile nekoč v skoraj vsakem slovenskem domu?

Gorenjev hladilnik, Pekovi čevlji, Fructalov sok, Cockta v steklenički, smuči Elan in Tomosov moped pred hišo. Za številne slovenske družine so bili to povsem običajni izdelki, ki so jih uporabljali vsak dan. Nekateri so zdržali desetletja, njihove znamke pa so postale tako prepoznavne, da jih poznamo še danes.

Toda usoda teh slovenskih blagovnih znamk je bila zelo različna. Peko in Tomos sta doživela stečaj, Gorenje, Fructal in Cockta so dobili tuje lastnike, Elan pa je kljub lastniškim spremembam ohranil proizvodnjo in razvoj smuči. Nekatere znamke so po letih odsotnosti celo ponovno zaživele. Ime na izdelku je lahko ostalo enako, za njim pa danes pogosto stoji povsem drugačno podjetje.

Peko: Čevlji iz Tržiča, ki so jih nosile generacije

Čevljarska tovarna Peko je bila desetletja eno najbolj prepoznavnih slovenskih industrijskih podjetij. Njeni začetki segajo v začetek 20. stoletja, ko je Peter Kozina v Tržiču začel razvijati čevljarsko dejavnost. Iz njegovega imena in priimka je nastalo tudi ime Peko.

Pekovi čevlji so bili priljubljeni zaradi usnjene izdelave, trpežnosti in ponudbe, ki je segala od vsakdanje do elegantnejše obutve. Podjetje je imelo razvejano mrežo prodajaln, tudi zunaj Slovenije.

Po osamosvojitvi so se razmere spremenile. Izguba nekdanjih trgov, finančne težave in neuspešna prestrukturiranja so se kopičili, dokler ni podjetje januarja 2016 končalo v stečaju.

Toda ime Peko ni povsem izginilo. Leta 2018 je blagovno znamko na stečajni dražbi za 100.000 evrov kupila žirovska Alpina, skupaj z delom opreme za izdelavo obutve. Ime Peko je tako preživelo, čeprav stare tržiške tovarne v nekdanji obliki ni več.

Tomos, APN-4, Foto: arhiv Vse za moj dan

Tomos: Motorji, ob katerih so odraščale generacije

Tomos je bil za številne Slovence prvi stik z motoriziranim prevozom. Avtomatik, APN in Colibri so bili doma na podeželju in v mestih. Z njimi so se vozili v šolo, službo ali na obisk k prijateljem.

Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1954, prve motocikle pa je izdelovalo po licenci avstrijskega Pucha. Kasneje je razvilo lastne modele in postalo eden pomembnejših proizvajalcev mopedov v Jugoslaviji.

Po osamosvojitvi se je Tomos soočal s konkurenco, spremembami povpraševanja in poslovnimi težavami. Leta 1998 ga je prevzela Hidria, leta 2015 pa je podjetje dobilo novega lastnika.

Januarja 2019 se je zgodba koprskega proizvajalca končala s stečajem. Predlog zanj so vložili zaposleni zaradi neizplačanih plač in regresa.

Tomosovi mopedi pa so ostali. Danes jih obnavljajo ljubitelji starodobnikov, nekateri modeli pa so postali iskani zbirateljski primerki.

Gorenje: Ime je ostalo, lastnik se je zamenjal

Gorenje je bilo desetletja skoraj sinonim za gospodinjske aparate. Hladilniki, pralni stroji, štedilniki in zamrzovalne skrinje iz Velenja so bili del vsakdanjega življenja številnih družin.

Podjetje je nastalo leta 1950, leta 1960 pa se je preselilo v Velenje. V naslednjih desetletjih je postalo eden pomembnejših evropskih proizvajalcev gospodinjskih aparatov.

Leta 2018 je Gorenje prevzela kitajska skupina Hisense. Sprememba lastništva je bila pomembna prelomnica, vendar znamka ni izginila.

Gorenje še danes razvija in prodaja gospodinjske aparate, proizvodnja pa ostaja povezana tudi z Velenjem. Ob 75-letnici leta 2025 so v podjetju izpostavili, da je znamka po vključitvi v Hisense pridobila dostop do novih trgov in razvojnih možnosti.

Fructal: Sadni sokovi iz Ajdovščine z novim lastnikom

Fructalovi sokovi so bili desetletja prepoznavni po sadnem okusu in embalaži, ki so se je mnogi spomnili iz šolskih malic, trgovin in domačih kuhinj.

Podjetje iz Ajdovščine je raslo skupaj z razvojem živilske industrije v Vipavski dolini, kjer ima sadjarstvo dolgo tradicijo.

Leta 2011 je Fructal kupila srbska družba Nectar. Kupnina je znašala 35,3 milijona evrov za 93,7-odstotni delež.

Ob prevzemu je bila ena največjih skrbi, ali bo proizvodnja ostala v Ajdovščini. Novi lastnik se je zavezal k njenemu ohranjanju in nadaljnjemu razvoju.

Fructal še danes nastopa na trgu pod svojim zgodovinskim imenom. Za potrošnika se je tako ohranila znana znamka, spremenilo pa se je lastništvo podjetja.

Slovenec, ki je ustvaril Cockto, a njegovo ime pozna le malokdo

Cockta: Pijača iz Planice, ki je preživela menjavo lastnika

Cockta se je prvič predstavila javnosti leta 1953 v Planici. Za recept je poskrbel Emerik Zelinka, prvo stekleničko in napis pa je oblikoval Sergej Pavlin.

Pijača je hitro postala priljubljena po vsej Jugoslaviji. Steklena steklenička, reliefni napis in poznejša oglaševalska sporočila so ustvarili podobo, ki jo številni poznajo še danes.

Leta 2010 je Cockta skupaj z drugimi znamkami Droge Kolinske prešla pod okrilje hrvaške Atlantic Grupe. Znamka je ostala na trgu, spremenili pa so se njena embalaža, oglaševanje in ponudba.

Enaka lastniška sprememba je doletela tudi Barcaffè in Argeto, dve drugi imeni, ki sta bili dolga leta stalnica slovenskih kuhinj.

Mura: Nekoč simbol kakovostnih oblačil, nato v stečaj

V številnih slovenskih omarah so nekoč viseli Murini suknjiči, kostimi, hlače in plašči. Oblačila iz Murske Sobote so veljala za kakovostno izdelana, podjetje pa je bilo desetletja eden največjih zaposlovalcev v Pomurju.

Mura je razvila obsežno proizvodnjo, ki je izdelovala oblačila za domači trg in tuje naročnike. Za številne družine v Prekmurju je pomenila tudi pomemben vir zaposlitve.

Po osamosvojitvi se je morala prilagajati drugačnim razmeram v evropski tekstilni industriji. Pritisk cenejše proizvodnje, izguba konkurenčnosti in finančne težave so postopoma pripeljali do zloma.

Leta 2009 so matična družba Mura in več povezanih podjetij končali v stečaju. Del dejavnosti je takrat še nadaljeval poslovanje, vendar se nekdanji obseg proizvodnje ni več vrnil.

Ime Mura danes ostaja povezano predvsem z industrijsko in tekstilno zgodovino Murske Sobote.

Smuči Elan

Elan: Smuči iz Begunj še vedno nastajajo

Za razliko od Peka in Tomosa se je Elan uspešneje prilagodil spremembam na trgu. Njegove smuči so postale svetovno znane tudi zaradi vrhunskih tekmovalcev, med njimi Ingemarja Stenmarka.

Podjetje iz Begunj na Gorenjskem se je skozi desetletja spopadalo z lastniškimi in finančnimi spremembami, vendar je ohranilo razvoj in proizvodnjo smuči.

Od leta 2019 je Elan v lastniški strukturi, povezani s skladom KJK. Septembra 2026 so v podjetju objavili, da so smuči Elan ACE z aktivnim vzmetenjem prejele zlato nacionalno priznanje za inovacije.

Elan tako ostaja primer znamke, ki je preživela spremembe gospodarskega sistema in lastništva ter nadaljevala razvoj izdelkov, po katerih je bila prvotno prepoznavna.

Toper: Športna oblačila, ki so se vrnila

Toperjeve trenirke, smučarske jakne in druga športna oblačila so bila v sedemdesetih in osemdesetih letih zelo priljubljena.

Znamka je bila prepoznavna po živahnih barvah in športnem videzu. Posebej močno je bila povezana z zimskimi športi, smučanjem in rekreacijo.

Po razpadu Jugoslavije je podjetje izgubilo pomemben del nekdanjega trga in doživelo propad. Toda blagovna znamka se je pozneje vrnila.

Danes Toper ponovno ponuja športna in rekreacijska oblačila, med drugim smučarske jakne, hlače in trenirke. S tem je postal eden od primerov, ko je zgodovinsko ime dobilo novo poslovno priložnost.

Tovarna Toper, Celje

Nekatere znamke so dobile nove lastnike

Pogled na nekdanja velika slovenska podjetja pokaže, da ni bilo ene same usode. Nekatera so propadla zaradi finančnih težav in nezmožnosti prilagoditve trgu. Druga so bila prodana tujim lastnikom, ki so obdržali njihova imena in nadaljevali prodajo izdelkov.

Pri tem je treba razlikovati med tovarno in blagovno znamko. Stečaj podjetja še ne pomeni nujno, da izgine tudi njegovo ime. To lahko kupi drugo podjetje in ga ponovno uporabi na izdelkih.

Podobno velja za tuje prevzeme. Izdelek lahko še naprej nosi slovensko ime, čeprav je njegov lastnik mednarodna skupina.

Za kupce je bila ta razlika pogosto manj opazna. Še naprej so kupovali Cockto, Fructalove sokove ali Gorenjeve aparate, ne da bi se posebej ukvarjali z lastništvom podjetij.

Kaj se je zgodilo z najbolj znanimi znamkami?

Znamka	Kje je danes?
Peko	Stečaj tovarne leta 2016, znamko kupila Alpina.
Tomos	Stečaj proizvajalca leta 2019.
Gorenje	Od leta 2018 del skupine Hisense.
Fructal	Od leta 2011 v lasti Nectarja.
Cockta	Del Atlantic Grupe od leta 2010.
Mura	Stečaj matične družbe leta 2009.
Elan	Še vedno dejaven, z novim lastništvom.
Toper	Po propadu nekdanjega podjetja znamka ponovno zaživela.

Zakaj se teh izdelkov še vedno tako dobro spominjamo?

Pred desetletji je bila izbira v trgovinah precej manjša kot danes. Določene znamke so bile zato veliko bolj prisotne v vsakdanjem življenju.

Ko je družina kupila Gorenjev hladilnik ali Pekove čevlje, jih je pogosto uporabljala več let. Tomosovi mopedi so prehajali med družinskimi člani, stare smuči Elan pa so se uporabljale še dolgo po nakupu.

Spomini na te izdelke niso povezani samo z njihovimi imeni, temveč tudi z ljudmi, kraji in dogodki. Za nekoga je Tomos pomenil prvi občutek samostojnosti, za drugega Mura prvo službo, za tretjega Cockta spomin na poletne počitnice.

Zato številna zgodovinska imena še danes pritegnejo pozornost, čeprav njihovih nekdanjih tovarn ni več ali pa delujejo v drugačni obliki.

Ob obisku muzejev, zbirk industrijske dediščine in razstav starih izdelkov je mogoče videti, kako močno so domače znamke zaznamovale življenje v Sloveniji. Marsikatera družina pa ima del te zgodovine še vedno doma, v obliki starega gospodinjskega aparata, motorja, oblačila ali predmeta, ki ga kljub starosti ni zavrgla.

Kako je Peko dobil svoje ime? Zgodba se je začela pred prvo svetovno vojno

Tako so se ljudje hladili nekoč: senca, reka in preprosti triki brez klimatske naprave

To je bila včasih prva stvar, ki smo jo naredili po prihodu na morje

Stare razglednice Portoroža: podobe kraja, ki je znal iz morja narediti obljubo

Objava Kaj se je zgodilo z znamkami, ki so bile nekoč v skoraj vsakem slovenskem domu? se je pojavila na Vse za moj dan.