Korenika: »Dokazali smo, da se da«

Piranski župan Andrej Korenika se po štirih letih poteguje za nov mandat. Prepričan je, da je občino premaknil z mrtve točke, čeprav številni razvojni izzivi ostajajo odprti. Govori o izvedenih naložbah, stanovanjski problematiki, prostorskem načrtovanju in prihodnosti turizma, pa tudi o političnih zavezništvih in tekmecih, ki mu želijo preprečiti ponovno izvolitev.

Pred štirimi leti ste obljubljali spremembe. Kaj ste spremenili pri upravljanju občine in po čem se vaše županovanje razlikuje od predhodnikov?

»Predvsem smo dokazali, da se da premakniti tudi stvari, ki so dolga leta stale. Več kot 150 naložb smo izvedli, in to se vidi na vsakem koraku, povsod po občini. Ne vidi pa se mukotrpnega urejanja lastniških razmerij, priprave dokumentacije, pridobivanja soglasij in dovoljenj ter iskanja denarja, kar je predpogoj za vsak projekt. Prav na tem področju pa smo naredili največji preboj.

Občinska uprava, ki jo vodim, razume, da mora iskati rešitve, ne zapletov in razlogov, zakaj nečesa ne bi naredili ali bi to lahko preložili. Dobro ekipo imam in svojim sodelavkam in sodelavcem sem iskreno hvaležen za trdno podporo in za vse, kar smo v tem mandatu skupaj uredili, zgradili in obnovili.

Vedno izhajamo iz tega, kaj bodo od našega dela imeli domačini. Zato vlagamo v vrtce, stanovanja, športne površine, ceste in urejen javni prostor. Želim, da bi ljudje spremembe občutili v vsakdanjem življenju in da bi občini lahko zaupali, da bo dogovorjeno tudi izpeljala. To zaupanje sedaj imamo in veselim se naslednjega mandata, ko bomo uresničevali tudi tisto, kar še vedno velja za nemogoče.«

Katerega pomembnega cilja vam kljub številnim naložbam ni uspelo uresničiti in zakaj? Kje bi morali kot župan ravnati drugače?

»Želel bi si, da bi bili pri novih javnih najemnih stanovanjih danes dlje. Obnovili smo 32 zapuščenih občinskih nepremičnin, v katere se je že vselilo 26 upravičencev in njihovih družinskih članov. Veliko smo premaknili pri pripravi projektov novogradenj. Začeli smo tudi naložbo v cesto Parecag–Košta, ki je predpogoj za gradnjo novih stanovanjskih stolpičev na Košti. Razumem pa, da družini, ki išče dom, veliko pomeni šele dan, ko dobi ključe. Zato na tem področju z doseženim še ne morem biti zadovoljen.

Pri Kampolinu smo računali na sodelovanje z državnim stanovanjskim skladom, ki je bil pripravljen vložiti več kot 30 milijonov evrov v gradnjo stanovanj za naše občane. Vendar projekt ni uspel zaradi pobude za ustavno presojo, ki jo je zahteval občinski svetnik, ki sedaj kandidira na listi Socialnih demokratov. Priznam, da nisem verjel, da imamo v Piranu tudi ljudi, ki so pripravljeni blokirati neprofitno gradnjo, ampak očitno se lahko pri nas zgodi tudi to. Nadaljujemo pa projekt na Košti. Stanovanjski sklad namerava tam postaviti še tri stolpiče z najmanj 60 javnimi najemnimi stanovanji.«

Zakaj Piran v tem mandatu ni sprejel občinskega prostorskega načrta in kaj boste storili, da bo v prihodnjem mandatu drugače?

»Javno razgrnitev OPN načrtujemo prihodnje leto, njegov sprejem pa v naslednjem mandatu. V zadnjih štirih letih smo opravili zelo veliko dela in v veliki meri nadoknadili zaostanek Občine Piran pri pripravi dokumenta. Seveda nismo mogli v celoti nadoknaditi 15 let, ki jih je imela občina za sprejem OPN pred mojim nastopom funkcije župana, smo pa bliže, kot smo bili kadar koli doslej.«

Ustavno sodišče je septembra zaradi protiustavnosti odpravilo ponovno sprejeti prostorski načrt Ob Belokriški. Kako razumete odločitev in kakšno odgovornost zanjo prevzemate?

»Ustavno sodišče je leta 2021 odlok iz leta 2018 razveljavilo zaradi nepravilnosti pri njegovem uveljavljanju, ni pa presojalo vsebine prostorskih rešitev. Na podlagi pridobljenega pravnega mnenja smo ocenili, da lahko postopkovno nepravilnost odpravimo s ponovno uveljavitvijo odloka.

To pot smo izbrali, ker se je občina zaradi zapletov s prostorskim aktom iz leta 2018 soočala z večmilijonskimi odškodninskimi zahtevki, ki bi se zaradi zamudnih obresti lahko še povečali. Želeli smo hkrati zaščititi javna sredstva in lastnikom omogočiti gradnjo na zemljiščih, ki so bila prav za gradnjo namenjena.

Ustavno sodišče je naš sklep letos sicer odpravilo, smo pa še pred tem z dvema lastnikoma zemljišč na tem območju dosegli sodni poravnavi, s katerima sta se odpovedala odškodninskima zahtevkoma v skupni višini več kot štirih milijonov evrov. To je za občino pomemben rezultat.«

Po nasprotovanju javnosti ste predlagali razveljavitev sklepa o prodaji občinskih zemljišč v Fiesi. Je bila prvotna odločitev napačna ali še vedno menite, da je šlo za dober posel?

»Pri predlogu prodaje smo izhajali iz prostorske ureditve, ki je ostala v veljavi po referendumu leta 2017. Občina je takrat pripravila prostorski načrt, ki bi večji del teh zemljišč opredelil kot zelene površine, na katerih nova stanovanjska gradnja ne bi bila dovoljena. Občanke in občani so takšen načrt zavrnili, zato so zemljišča ostala namenjena stanovanjski gradnji.

Umik prodaje sem predlagal, ker so odzivi pokazali, da bi številni občani tam vendarle raje imeli zelene površine. To voljo moramo jasno preveriti, preden sprejmemo nadaljnje odločitve o teh zemljiščih.

Moje stališče do prihodnosti Fiese je jasno. Ohraniti moramo njeno naravno podobo, jezeri in dostopnost obale. Letos smo tam zasadili 58 dreves, ozelenili javne površine in odstranili del betona. V tej smeri želim nadaljevati: z urejenimi potmi, več sence in dostopnim prostorom ob morju, kjer se bodo dobro počutili domačini in gostje.«

Zakaj pri palači Trevisini niste uveljavili predkupne pravice? Kakšno vlogo bi morala imeti občina pri ohranjanju zgodovinskega jedra Pirana?

»Palača Trevisini je nedvomno pomembna za Piran, vendar bi morala imeti občina za njen nakup jasen javni namen in zagotovljen denar. V času ponudb nismo imeli pripravljenega programa, ki bi takšen nakup utemeljeval, niti sredstev za nakup, obnovo in prihodnje delovanje stavbe.

Odločiti bi se morali, katerim že načrtovanim naložbam se bomo odpovedali, kaj bomo prodali ali za koliko se bomo dodatno zadolžili. Sam ocenjujem, da nakup brez jasne vsebine v takšnih okoliščinah ne bi bil odgovoren.

Še zlasti, ker nas po prenovi svetilnika, Galerije Hermana Pečariča in javnih površin v Piranu čakajo druge pomembne naložbe v dediščino, med njimi prenova Apollonijeve palače in Male Benečanke. Poskrbeti moramo, da bodo te stavbe obnovljene in namenjene dejavnostim, ki jih mesto in njegovi prebivalci potrebujejo.«

Kaj pa menite o načrtih novih lastnikov palače Trevisini?

»Svoje stališče smo že zelo jasno izrazili z negativnim mnenjem o predlogu spremembe dela palače v garni hotel. Tega stališča ne bomo spremenili.«

Nepremičnine v Piranu so drage, številni domačini pa si ne morejo privoščiti bivanja v občini. Koliko lahko občina vpliva na ta trend in kaj poleg gradnje javnih stanovanj predlagate?

»Na nepremičninski trg občina nima odločilnega vpliva, lahko pa precej naredi za to, da domačin pri iskanju stanovanja ni prepuščen samo trgu. Poleg novih javnih stanovanj moramo obnavljati obstoječa, jih vračati v uporabo in iskati načine, kako spodbuditi več dolgoročnega oddajanja.

Moramo pa pri turističnem oddajanju upoštevati tudi domačine, ki jim ta dejavnost zagotavlja pomemben del prihodkov. Pri nakupu stanovanja so odločilne možnosti za delo in zaslužek. Zato stanovanjsko politiko povezujem z razvojem domačega gospodarstva. Želim, da bi človek, ki tukaj dela, lahko tukaj tudi živel in načrtoval prihodnost.«

Kako boste v omejenem prostoru občine usklajevali interese prebivalcev, turizma in nepremičninskih vlagateljev? Katerim projektom boste dali prednost in kje postavili mejo pozidavi?

»Prednost morajo imeti projekti, ki rešujejo potrebe prebivalcev in za katere lahko zagotovimo infrastrukturo. Nova soseska potrebuje urejen dostop, kanalizacijo, dovolj vode, javne površine in dostop do storitev. Če tega ni, breme nove gradnje prenesemo na ljudi, ki tam že živijo.

Pri razvoju moramo ohraniti tudi značaj naših krajev. Zasebne naložbe so dobrodošle, kadar se vključujejo v takšen razvoj. Pri vsakem projektu pa me zanima, kaj bo prinesel kraju in kakšne posledice bo imel tudi za ljudi, ki bodo tukaj živeli čez dvajset ali trideset let.«

Kako bi uspešnost turizma merili po njegovem prispevku h kakovosti življenja domačinov, ne le po prihodih in nočitvah? Kakšen turizem želite čez deset let?

»Turizem merim predvsem s kakovostjo delovnih mest, priložnostmi za domača podjetja in s tem, koliko ustvarjenega prihodka ostane v našem okolju. Zelo pomembno merilo je tudi zadovoljstvo občank in občanov. Turizma, zaradi katerega vsak dan stojimo v prometnih zastojih, izgubljamo dostop do stanovanj ali ne moremo uporabljati javnih površin, ne moremo spodbujati.

Čez deset let si želim turizma, ki bo bolj enakomerno razporejen skozi vse leto in bo bolje povezoval morje z našimi vasmi. Imamo kulturo, solinarstvo, kulinariko, šport in izjemno naravno okolje. Iz tega lahko razvijamo ponudbo, zaradi katere gost ostane dlje in se vrača. Urejena plaža, kakovostna kulturna prireditev ali varna pot skozi kraj so pridobitve, ki jih lahko uživajo tako obiskovalci kot domačini. Takšne naložbe imajo zame posebno vrednost.«

Kakšno turistično identiteto in prihodnost vidite za središče Portoroža? Kaj bi spremenili, da bo privlačnejše za zahtevnejše goste in domačine?

»Verjamem, da smo Portorožu v tem mandatu vrnili velik del stare slave in da smo »Mortorož« dokončno pokopali. Ne le zaradi bolj urejenega središča in lepših plaž, ampak tudi zaradi bogate ponudbe dogodkov. Koncerti svetovno znanih glasbenikov, sejmi, športni spektakli, ognjemet in številne druge prireditve so v Portorož znova privabili množice ljudi in v kraj vrnili življenje.

Občina, organizatorji prireditev in turistični ponudniki pa moramo še naprej tesno sodelovati. Konkurenca med turističnimi središči je ostra in gost takoj zazna, ali mu destinacija ponuja dovolj. Urejen kraj, kakovostna ponudba in zanimivo dogajanje so prav tako pomembni za domačine. Želim si, da bi bili na Portorož spet ponosni.«

Kdaj bi lahko razširili garažno hišo na Fornačah in sedanje parkirišče spremenili v park ter plažo? Koliko bi projekt stal in kako bi preprečili, da oteži vsakdan Pirančanov?

»Na Fornačah želimo povezati tri stvari. Zagotoviti dodatna parkirna mesta, urediti boljši vstop v Piran in obalo vrniti ljudem. Današnje parkirišče ob morju bomo postopoma spremenili v park, plažo in površine za rekreacijo.

Vrstni red je bistven. Najprej moramo zagotoviti nadomestna parkirna mesta in zanesljiv prevoz do mestnega jedra. Šele nato lahko umikamo parkiranje z obale. Ureditev mora upoštevati prebivalke in prebivalce mesta, dostavo, dostop do zdravstvenih storitev in tudi ljudi, ki težko hodijo. Pirančanom mora nova ureditev olajšati vsakdan.

Izvedbo načrtujemo že v prihodnjem mandatu, čeprav se zavedam, da ne bo enostavno. Ogromno dela nas čaka, a v tem mandatu smo pokazali, da znamo izpeljati tudi zahtevne projekte. Ta del obale je preveč dragocen, da bi dolgoročno ostal parkirišče.«

Kakšna podjetja želite pritegniti v obrtno cono Dragonja, koliko delovnih mest pričakujete in kako zmanjšati gospodarsko odvisnost občine od turizma in nepremičnin?

»Najprej želimo omogočiti razvoj domačim podjetnikom in obrtnikom, ki danes nimajo primernih prostorov ali pa jih širitev dejavnosti sili iz občine. V Dragonji vidim prostor za obrt, servisne dejavnosti in manjša proizvodna podjetja z majhnim vplivom na okolje.

Selitev dela dejavnosti Okolja Piran v Dragonjo je že pomenila prvi korak pri urejanju tega območja. Sledi komunalno urejanje in nato gradnja novih prostorov. Število novih delovnih mest bo odvisno od dejavnosti in velikosti podjetij, ki bodo tam poslovala. Uspeh cone bom presojal po tem, koliko podjetij bo dejansko zaživelo in kakšne zaposlitve bodo ponudila.

Turizem bo vedno ostal pomemben del našega gospodarstva. Ne moremo pa si privoščiti, da bi bil naš edini vir blaginje. Piran potrebuje več možnosti za ljudi z drugimi znanji in poklici. Kdor ima dobro poslovno zamisel, mora imeti priložnost, da jo uresniči doma.«

Kakšno dolgoročno podobo največjega naselja v občini, Lucije, zagovarjate poleg novega vrtca in knjižnice? Katere infrastrukturne in družbene vsebine ji najbolj manjkajo?

»Lucije ne vidim več kot spalno naselje, ampak kot sodobno mesto z živahnim središčem, urejenimi ulicami in dovolj zelenja. Tu živi največ naših občank in občanov, zato mora imeti tudi kulturno, družabno in športno ponudbo, ki jo od mesta pričakujemo. Nov vrtec in knjižnica sta pomembna koraka, z načrtovanim kulturnim domom pa želimo ustvariti še več možnosti za prireditve, ustvarjanje in delovanje društev.

Ob javnih najemnih stanovanjih moramo več pozornosti nameniti tudi prostoru med stavbami. Lucija potrebuje urejene trge, drevorede, otroška igrišča in površine za rekreacijo, povezane s prijetnimi in varnimi potmi za pešce in kolesarje. Knjižnica, kulturni dom, trgovine in lokali lahko skupaj oblikujejo središče, v katerem bo živahno ves dan.

Temu mora slediti tudi prometna ureditev. V tem mandatu smo omogočili nadaljevanje projekta hitre ceste med Jagodjem in Lucijo, od katere pričakujemo boljše povezave med obalnimi mesti in razbremenitev sedanjih cest. Če bo prevzela večji del prometa v somestju Piran–Izola–Koper, bi lahko preverili tudi možnost omejitve ali umika motornega prometa s sedanje glavne ceste, ki Lucijo danes razkosa na dva dela. To bi odprlo nove možnosti za povezovanje naselja in ureditev njegovega središča.

Do šole, zdravnika, trgovine ali avtobusa mora biti mogoče priti preprosto in varno, tudi otrokom in starejšim. Želim si Lucije, v kateri lahko večino vsakdanjih opravkov opraviš peš, blizu doma pa imaš tudi prostor za kulturo, šport in druženje.«

Kako boste preprečili, da bi se naložbe in politična pozornost osredotočale predvsem na turistično obalo? Katere tri naložbe v zaledju bi postavili na prvo mesto?

»Razvoj občine mora biti enakomeren. Zato smo v tem mandatu občutno povečali vlaganja v podeželje. Največ naložb je bilo v infrastrukturo, od cest in mostov do čistilne naprave in kanalizacije. Prenovili smo tudi šolo v Sv. Petru in zdravstveni dom v Sečovljah.

Investicijski preboj na podeželju bomo nadaljevali tudi v prihodnjem mandatu. Če izpostavim tri naložbe, bi izbral dokončanje povezovalne ceste Parecag–Sečovlje, stanovanja na Košti z urejenim dostopom ter prenovo kulturnega doma v Sv. Petru.

Veliko pozornosti smo namenili tudi Strunjanu. Prenovili smo lokalno cesto ob Stjuži s kolesarskima pasovoma, zgradili krožišče, uredili odvodnjavanje ob solinah in zgradili novo kanalizacijo. Zdaj izvajamo še protipoplavne ukrepe in urejamo parkirišče ob Stjuži.

Življenja na podeželju ne bomo ohranili z vikendi. V vasi mora biti mogoče živeti vsak dan, delati in vzgajati otroke.«

Proračun za leto 2026 je znašal skoraj 70 milijonov evrov, opozicija pa opozarja na zadolževanje. Kako vzdržne so občinske finance in katerim projektom bi se odpovedali ob poslabšanju razmer?

»Visok proračun pomeni velike ambicije, ne finančnih težav. Predvolilni očitki opozicije o prezadolženosti občine ne držijo. Še vedno imamo možnost najema dodatnih posojil, če bi se za to izkazala potreba, saj nismo izčrpali zakonsko dovoljenega obsega zadolževanja. Za odplačilo glavnic in obresti je v letošnjem proračunu predvidenih približno dva milijona evrov, kar nas ne omejuje v naših razvojnih načrtih.

Pri zadolževanju je pomembno, da nas obveznosti ne ovirajo pri opravljanju rednih nalog in da z izposojenim denarjem ustvarjamo trajno vrednost za občane. Pri naložbah, ki bodo služile več generacijam, je prav, da se tudi stroški porazdelijo mednje. Visok proračun pa je tudi rezultat tega, da znamo uspešno pridobivati državna in evropska sredstva.

Če bi se razmere poslabšale, bi imele prednost osnovne javne storitve, varnost ljudi in že prevzete obveznosti. Slabi časi se ne smejo poznati na položnicah. Verjetno bi prilagodili časovnico naložb, nismo pa več občina, ki bi se jim odpovedovala.«

Kako boste Piran dolgoročno zaščitili pred poplavami, visokimi plimami, sušami in drugimi posledicami podnebnih sprememb? Kako visoko med naložbami je protipoplavna zaščita?

»Protipoplavna zaščita je med najpomembnejšimi nalogami. Ko morje zalije Piran, so ogroženi domovi, gospodarstvo in dediščina. Posledice podnebnih sprememb se stopnjujejo, zato potrebujemo učinkovito rešitev za večjo varnost mesta in ljudi.

Zaščito moramo načrtovati celovito, skupaj z odvodnjavanjem, kanalizacijo in ureditvijo obale, pri tem pa ohraniti podobo zgodovinskega mesta. Za tako zahteven poseg strokovna usklajenost rešitev ni dovolj. Sprejemljive morajo biti tudi za ljudi, ki v Piranu živijo in delajo. Za njihovo izvedbo pa moramo zagotoviti evropska sredstva.«

Pred štirimi leti ste premagali Gašparja Gašparja Mišiča, zdaj vas podpira njegova lista. Kaj se je spremenilo v vajinih pogledih? Gre za programsko ujemanje ali tudi politični dogovor o upravljanju občine?

»Kot tekmeca na volitvah pred štirimi leti sva poudarjala, v čem se razlikujeva. Ko so bili glasovi prešteti, sva začela iskati tisto, kar imava skupnega. Izkazalo se je, da tega ni malo. Predvsem naju je povezala želja, da bi se občina Piran končno spet začela razvijati. Ko se je gospod Mišič prepričal, da s svojimi načrti mislim resno, mi je v občinskem svetu zagotovil trdno podporo, za katero sem mu hvaležen.

V tem mandatu smo skupaj – Lista Andreja Korenike, Gibanje Svoboda in stranka Gašpar Gašpar Mišič in mi – pokazali, da znamo odlično sodelovati in izpeljati konkretne projekte. Današnjo podporo razumem kot priznanje opravljenemu delu in zavezo k nadaljevanju programa. Moja odgovornost do občanov ostaja enaka, ne glede na to, kdo podpira mojo kandidaturo.«

Boris Popovič, ki kandidira v Izoli, je pred časom podprl piransko poslanko Meiro Hot, njegov sin Niko pa kandidira v Kopru. Kako razumete povezovanje? Gre za protiutež istrskim županom in kako bi vplivala na sodelovanje občin?

»Vsak se ima pravico politično povezovati, se mi pa ta povezava zdi precej nenavadna. Boris Popovič si je svojo politično pot utrl z ostrim napadom na Socialne demokrate in jih skoraj izbrisal s političnega zemljevida Kopra. Znani so tudi njegovi dolgoletni spori in sod