Ko zaplešejo spomini – dvajset let baletnega ustvarjanja v Postojni!

2 days ago 47

Baletno društvo Postojna je 30. maja 2026 v Kulturnem domu Postojna praznovalo dvajset let obstoja s slavnostno slavnostno baletno predstavo Ko zaplešejo spomini.

Baletno društvo Postojna deluje od leta 2006, čeprav se organizirano baletno izobraževanje v Postojni odvija že od leta 1999. Društvo je nastalo na pobudo staršev mladih plesalk in plesalcev, v dveh desetletjih delovanja pa se je razvilo v eno pomembnejših kulturnih društev na Notranjskem. Osrednje poslanstvo društva ostaja baletna vzgoja. Poleg rednega pouka organizira baletne izpite, nastope, sodelovanja na kulturnih prireditvah ter samostojne produkcije, ki predstavljajo vrhunec vsake sezone. Pouk poteka v Postojni in Cerknici, po učnem programu za glasbene in baletne šole Republike Slovenije, dopolnjujejo pa ga tudi programi sodobnega plesa.

Pouk je organiziran po starostnih stopnjah, ki sledijo učnemu programu za glasbene in baletne šole Republike Slovenije. Nekdanje skupine z imeni Zvončice, Metuljčice, Labodi, Cekinčki in Zvezde so se postopoma preoblikovale v sistem baletnega vrtca, baletne pripravnice ter razrednih stopenj od 1. do 6. razreda. Takšna organizacija omogoča postopno in sistematično napredovanje od prvih plesnih korakov do zahtevnejšega baletnega izobraževanja.

S svojo jubilejno produkcijo Ko zaplešejo spomini je društvo obeležilo dvajset let ustvarjanja ter občinstvo popeljalo na potovanje skozi najpomembnejše predstave, koreografije in umetniške mejnike svoje zgodovine. Na odru Kulturnega doma Postojna se je v treh predstavah zvrstilo več kot sto sedanjih članov društva, pridružili pa so se jim tudi nekdanji plesalci in plesalke, ki so jubilejnemu večeru dodali posebno noto medgeneracijske povezanosti. V dvajsetih letih delovanja je društvo pripravilo kar štirideset baletnih produkcij, skupaj s ponovitvami pa več kot sedemdeset nastopov. Jubilejni večer je tako predstavljal nekakšno potovanje skozi najpomembnejše predstave in ustvarjalna obdobja društva.

Predstava je v režiji Tine Leder in Mire Marič Ivartnik povezala osemnajst izbranih koreografij avtoric Eve Berginc, Nike Lipolt, Mire Marič Ivartnik in Tine Leder. Na odru so se prepletali klasični baletni elementi, sodobni plesni izraz, solistične interpretacije, dueti in večje skupinske postavitve, kar je omogočilo predstavitev različnih generacij plesalcev ter njihovega umetniškega razvoja.

Potovanje skozi zgodovino društva se je pričelo s Kitajskim plesom iz baleta Hrestač, ki je leta 2006 zaznamoval prvi nastop mladih balerin društva. Tokrat so ga izvedle najmlajše plesalke iz skupine Cekinčki Postojna (pripravnica 2), pri čemer jim je pedagoginja na odru nudila dodatno oporo in orientacijo. Deklice so nastopile sproščeno, z veseljem in iskreno otroško energijo, ki je takoj ustvarila prijetno vzdušje v dvorani.
V odlomku iz predstave Peter in volk (2007) so se predstavile Zvončice Postojna (1. razred). Koreografija je že vključevala nekoliko zahtevnejše elemente, kot sta polka korak in ples v parih. Deklice so pokazale dobro medsebojno usklajenost ter predvsem veselje in sproščenost, ki sta najlepši kvaliteti nastopov najmlajših plesalcev.
Leto 2008 je obudila točka, navdahnjena s predstavo Baletni koraki med notami, ki jo je izvedlo šest plesalk, domnevno nekdanjih članic društva. Koreografija je v primerjavi s predhodnima točkama že posegla po zahtevnejšem baletnem besednjaku in vključevala elemente, kot sta tour piqué ter grand jeté pas de chat po krogu, ki zahtevajo dobro tehnično pripravo, koordinacijo in prostorsko orientacijo. Plesalke so koreografijo izvedle enotno in tehnično zanesljivo ter ustvarile skladno skupinsko podobo.

Duet Duh orienta (2009) sta na glasbo Arabskega plesa iz baleta Hrestač poustvarili Eva Berginc in Katarina Kocman. S prepričljivo interpretacijo, glasbeno natančnostjo in dobro medsebojno povezanostjo sta uspešno pričarali skrivnostno orientalsko vzdušje.
Urok ljubezni je obudil predstavo Zimska svatba iz leta 2010. Točka se je pričela s solističnim nastopom Matevža Požarja, edinega fanta v skupini, ki je z energičnim gibanjem uvedel razigrano in mladostno vzdušje koreografije. Nato so se mu pridružila dekleta iz sodobne skupine Vrtinec, s katerimi je zaplesal v ritmih sodobneje obarvane glasbe. Plesalci so točko izvedli z veliko energije in zavzetosti ter občinstvu pričarali lahkotno in igrivo plesno zgodbo.

Poseben poklon preteklosti je predstavljala obuditev predstave Baletna pravljica v Postojnski jami iz leta 2011. V vlogi vile Mirte se je na konicah prstov predstavila Valerija Želko Rebec, nekdanja solistka društva, ob njej pa so kot Ognjene ptice nastopile deklice iz skupine Metuljčice iz Cerknice (1. razred). Posebno čarobnost točke je ustvarila tudi njena prvotna umestitev v Postojnsko jamo. Naravno okolje ene največjih slovenskih znamenitosti je pravljično zgodbo iz skrivnostnega gozda preneslo v edinstven podzemni svet kapnikov in dvoran, kar je predstavi dodalo dodatno dimenzijo mističnosti in vizualne privlačnosti.

Skupina Vilinke Postojna (2.razred) je v vlogah manekenk predstavila odlomek iz predstave Ko bom velika (2012). V svetlečih kostumih, dopolnjenih s torbicami in sončnimi očali, so dekleta samozavestno stopila na modno pisto ter občinstvu pričarala igriv svet otroških sanj in domišljije.
Točko iz Debussijevega večera (2013) so na prečudovito Debussyjevo skladbo Clair de lune zaplesale Julije iz Cerknice (4. razred) Pohvaliti velja predvsem njihovo medsebojno usklajenost in natančnost pri prehajanju med posameznimi postavitvami, saj so vse formacije izvedle pregledno in skladno z dramaturško zasnovo koreografije. Nežno in lirično vzdušje točke so ohranile vse do zaključka, ko so v elegantnem odhodu z odra delovale kot prave labodke, ki po mirni gladini jezera počasi izginejo v noč.

Najmlajše plesalke, Škratki Postojna iz baletnega vrtca so v točki Zvezdice iz Luninega kraljestva (2014) s svetlečimi zvezdicami, nežnim gibanjem in pravljično scenografijo ustvarile čarobno podobo nočnega neba. Posebej prisrčen je bil zaključni prizor lune, obdane z zvezdicami.

Julije iz Postojne (4. razred) so v točki Vabilo na ples iz predstave Grajske pripovedke (2015) skupaj s solistko Saro Sirnik občinstvo popeljale v svet grajskih plesov in dvornih dam. Koreografija ni temeljila na tehnični zahtevnosti, temveč na eleganci, slogu in enotni odrski podobi, kar so plesalke uspešno dosegle.

Leto 2016 je bilo posvečeno nekdanjim balerinam društva, ki so ponovno oživile svoje solistične vloge iz jubilejne predstave 10 let v čudežni deželi baleta. Na oder so se vrnile Eva Berginc, Anja Čeč, Anastasija Jocić, Katarina Kocman, Ela Obreza in Zarja Podboj ter občinstvu dokazale, da plesna ljubezen ostaja živa tudi po zaključku aktivne plesne poti. V divertissementu iz Alice v čudežni deželi so zaživeli številni prepoznavni pravljični liki – Alica, Klobučar, Muca, Kraljica in drugi prebivalci nenavadnega sveta domišljije. Koreografija je bila bogata tako z gibalnega kot gledališkega vidika ter je od plesalk zahtevala dobro tehnično pripravljenost, izraznost in sposobnost oblikovanja karakterjev. Po tehnični plati je bila to ena zahtevnejših točk večera. Plesalke so se zanesljivo spopadle z zahtevnim plesnim materialom, hkrati pa uspele ohraniti jasno odrsko identiteto svojih likov. Njihova interpretacija je bila sproščena, zrela in prepričljiva, kar je omogočilo, da je zgodba zaživela tudi pri občinstvu.

Zvezde iz Postojne (6. razred) so obudile predstavo Mala morska deklica (2017). Na konicah prstov so ustvarile nežno podobo morskih deklic ter pokazale pomemben korak v svojem tehničnem razvoju. Lirična koreografija je uspešno povezala poetično vzdušje z zahtevnejšo tehniko plesa na špicah.
Eva Kobal in Zoja Petrovčič Renčof sta v duetu Mojce in Lisičke iz predstave Mojca in njen piskrček (2018) navdušili z lepo tehniko, izraznostjo in igralsko prepričljivostjo. Domiselna koreografija je predstavljala enega lepših duetnih trenutkov večera.

V sodobni točki Pika na otoku iz predstave Pika Nogavička (2019) so se na odru ponovno srečale različne generacije plesalk. Dve Piki Nogavički sta skozi ples in igro prepričljivo ujeli nagajivi značaj priljubljene junakinje. Pridružili so se jima domorodci iz sodobne skupine Utrip, ki so s skupinskim ritmičnim plesom ustvarili živahno odrsko dogajanje. Igriva in barvita točka je uspešno združila ples, gledališko pripoved in otroško domišljijo.