Imate vse za bogat vrt? Preverite, ta trik izkušeni vrtičkarji uporabljajo vsako sezono

Vrt je za mnoge prostor sprostitve in domače samooskrbe, a njegovo načrtovanje je pogosto večji izziv kot sama setev ali sajenje. Vprašanja, kot so katere vrtnine si sledijo po mesecih, kako pravilno kolobariti, kako kombinirati predposevek in naknadni posevek ter kako gnojiti posamezne gredice, lahko hitro povzročijo zmedo.

Zasaditveni načrt za različne velikosti vrta

Kot poroča portal Zeleni svet, dobro načrtovan vrt omogoča, da je greda izkoriščena skozi vse leto, od zgodnjih spomladanskih setev do jesenskega in celo zimskega pridelka. Vrtičkarji imajo na voljo različne možnosti, ne glede na to, ali obdelujejo manjši vrt velikosti 4 x 4 metre ali večji vrt 10 x 10 metrov in več. Bistvo dobrega načrtovanja je razporeditev poljin in pravilno zaporedje vrtnin, da se ohranja rodovitnost tal in preprečuje širjenje bolezni.

Pomemben del načrtovanja je štiriletni kolobar, pri katerem si vrtnine sledijo po določenem zaporedju. Na primer, na eni poljini je lahko prvo leto paradižnik, naslednje leto zelje, nato korenček in nato rdeča pesa. S takšnim zaporedjem zmanjšamo izčrpavanje tal in pojav škodljivcev, ki so vezani na določene botanične družine.

Foto: Sajenje na vrtu Vir: Freepik

Predposevek, glavni posevek in naknadni posevek

Ključ do polno izkoriščenih gredic je kombiniranje različnih posevkov skozi sezono. Paradižnik je tipičen primer glavnega posevka, saj na gredi ostane najdlje. Pred njim lahko sejemo hitro rastoče vrtnine, kot sta motovilec ali berivka, ki jih poberemo še pred sajenjem glavne kulture. Po spravilu paradižnika lahko na isto gredo posadimo česen, ki predstavlja naknadni posevek. Kot poudarja Zeleni svet, takšen sistem omogoča, da je zemlja aktivna skoraj vse leto, obenem pa spoštujemo načela kolobarjenja.

Pri načrtovanju je pomembno tudi pravilno kombiniranje vrtnin. Paradižnik se na primer dobro ujema z baziliko, vendar mora biti med rastlinama dovolj prostora. V praksi se pogosto kombinira tudi z nizkim fižolom, ki ga po spravilu lahko zamenja špinača. V prostor med sadikami paradižnika lahko zgodaj spomladi sejemo redkvico, ki hitro prekrije tla in zmanjša izhlapevanje vlage.

Gnojenje naj bo premišljeno

Prekomerno gnojenje lahko povzroči več škode kot koristi. Priporočljivo je občasno opraviti analizo tal, ki pokaže zalogo hranil in pH vrednost. Tako lahko vrtnar prilagodi gnojenje dejanskim potrebam tal. Plodovke, kot so paradižnik, paprika, bučke in zelje, potrebujejo več hranil, medtem ko korenje, čebula ali fižol uspevajo zmerneje pognojeni zemlji. Uravnoteženo gnojenje zmanjšuje obremenitev okolja in izboljšuje kakovost pridelka.

Foto: Gnojenje vrta Vir: Freepik

Vrt skozi vse leto

Z dobrim načrtom je mogoče zagotoviti pridelek v vseh letnih časih. Spomladi prevladujejo zgodnje solate in špinača, poleti plodovke, jeseni kapusnice in korenovke, pozimi pa česen, por ali motovilec. Načrtovanje vrta ni le razporeditev rastlin, temveč celovit sistem, ki vključuje kolobar, časovnico setev in sajenja ter prilagojeno gnojenje. Takšen pristop omogoča bolj stabilen in obilnejši pridelek ter manj težav med sezono.

Napisal: K. J.

Vir: Facebook/Zeleni svet, Freepik

The post Imate vse za bogat vrt? Preverite, ta trik izkušeni vrtičkarji uporabljajo vsako sezono first appeared on NaDlani.si.