Gospodarska rast Slovenije vsako leto Golobovega mandata nižja

Sodeč po prvi oceni Statističnega urada Republike Slovenije se je slovenski BDP leta 2025 povečal za pičlega 1,1 odstotka. Medtem pa so se stroški dela povečali za 6,7 odstotka. Ker razkorak med tem, koliko gospodarstvo ustvari in koliko se povečujejo stroški dela, prinaša več negativnih učinkov, nikakor ni čas za pretirano prešerno razpoloženje.

Gospodarska rast lani je bila nižja kot v letu 2024, ko je dosegla 1,7 odstotka. Po podatkih Evropskega statističnega urada Eurostat, prilagojenih za število delovnih dni, ki se uporabljajo za primerjave v EU, je bila gospodarska rast nižja, in sicer 0,9-odstotna. “Slovenska rast v letu 2025 je zaostala za povprečjem tako območja z evrom, ki je bilo pri 1,5 odstotka, kot celotne EU (1,6 odstotka)”, navaja STA.

Konec avgusta bo znana letna ocena, tokratna ocena pa je osnovana na podlagi četrtletnih podatkov. Gospodarska rast na četrtletni ravni v zadnjem lanskem trimesečju je bila 0,4-odstotna. 1,6-odstotna pa je bila na medletni ravni.

Po besedah svetovalca na Statističnem uradu Martina Bajželja je k rasti BDP v letu 2025 pozitivno prispevala domača potrošnja, ki se je povečala za 2,6 odstotka. Za 1,7 odstotka se je povečala končna potrošnja, ob tem so se za 1,7 odstotka zvišali izdatki gospodinjstev, izdatki države pa za 1,6 odstotka.

Le za 0,3 odstotka se je povečal izvoz, uvoz pa za 2,1 odstotka. Saldo menjave s tujino je vplival na to, da se je za 1,3 odstotne točke zmanjšala gospodarska rast. Za 0,5 se je v četrtem četrtletju lanskega leta sicer povečal izvoz, a se je uvoz povečal precej bolj izrazito – za 4,8 odstotka.

Foto: Pixabay/Matic Štojs Lomovšek

Največji upad zaposlenih v gradbeništvu in predelovalnih dejavnostih

“Bruto investicije so bile višje za 5,5 odstotka, od tega bruto investicije v osnovna sredstva za 4,1 odstotka. Med investicijami v osnovna sredstva so se naložbe v nestanovanjsko gradnjo zvišale za 13,5 odstotka, v stanovanjsko gradnjo pa znižale za 7,5 odstotka”, kažejo podatki glede investicij. Investicije v opremo in stroje so ostale na podobni ravni kot leta 2024, kar kaže na previdnost podjetij pri tehnološki posodobitvi. Za 0,4 odstotka oziroma za 4900 oseb se je zmanjšala zaposlenost. V predelovalnih dejavnostih (za 1,8 odstotka) in v gradbeništvu (za 2,4 odstotka), torej v panogah, ki sta pomembni za ustvarjanje dodane vrednosti, se je zabeležil največji upad.

A Slovenija se ne sooča le z nizko rastjo, šibkim izvozom in padanjem zaposlenosti, ampak tudi z visokimi stroški dela. Enotni stroški dela so zrasli za 6,7 odstotka, kar je najhitreje v evroobmočju. Ko prispevki rastejo hitreje kot produktivnost, ima to vpliv na znižanje marž podjetij. To pa prispeva k zmanjšanju konkurenčnosti podjetij in investicijskih sposobnosti podjetij. Ob tem pa prične še naraščati tveganje, da pride do selitve proizvodnje ali odpuščanj zasposlenih.

‼️⚠️ Saj vemo, kam nas ta pot vodi, kaj ne? Res vemo? https://t.co/1negZx8PVt

— Janez Janša (@JJansaSDS) February 16, 2026

Ob oceni, koliko je lani znašala gospodarska rast, pa strokovnjak za statistične analize dr. Niko Gamulin na X opozarja na razliko med rastjo plač med javnim (+9,7 %) in zasebnim sektorjem (+4,7 %). “Gospodarstvo raste za 1 odstotek, plačna masa pa za skoraj 8 odstotkov. Razlika med javnim in zasebnim sektorjem: 520 EUR”, je ta jasen. S tem je Gamulin opozoril, kolikšen pritisk se vrši nad javnimi financami. Ko stroški rastejo hitreje, kot ustvarjena vrednost, prične nastajati problem, ki lahko dolgoročno vodi v fiskalne težave ali padec konkurenčnosti.

Da je zadeva zaskrbljujoča, na X opozarja tudi večkratni nekdanji premier in dolgoletni predsednik stranke SDS Janez Janša, ki pravi: “Saj vemo, kam nas ta pot vodi, kaj ne? Res vemo?” Kako povsem drugačno je bilo stanje v času zadnje Janševe vlade, je slovensko javnost nedavno opozoril vodja Evropske ljudske stranke Manfred Weber, ki je med drugim izpostavil podatek, da je imela Slovenija v času zadnje vlade 8,4-odstotno gospodarsko rast.

S. K.