Politično kulturo so spravile na dno

V mandatu vlade Roberta Goloba, ki ga v parlamentu v veliki meri zastopa Gibanje Svoboda, so se poslanci te stranke večkrat znašli v središču pozornosti zaradi vedenja, ki močno odstopa od pričakovanih standardov dostojanstva, nevtralnosti in spoštovanja institucij. Posebej izstopajo tri osebe, katerih ekscesi so prispevali k občutnemu padcu politične kulture v državi. Namesto da bi krepile ugled parlamenta, so ga spremenile v ideološki teater absurda.

“Če smo bili v devetdesetih letih in nato skozi leta 2000 nekako vajeni, da so bili največji politični ekscesi taki, da se je koga mahnil s časopisom, pa se potem že čez pol ure družilo in smejalo, se je z vstopom stranke Levica v slovenski parlament – ne govorim o vladi, govorim o parlamentu – zgodilo nekaj povsem novega. Takrat se je v parlament vpeljala povsem nova politična higiena in bontona znotraj parlamenta. Parlament se je radikaliziral, odnosi so postali bolj nevzdržni, retorika pa predvsem bolj arogantna in agresivna,” je uvodoma povedal politični analitik Miran Videtič.

“Žal se nam je zgodilo to, namesto, da bi leta 2022 – glede na takšne zadeve počasi na volitvah začeli izključevati take pojave, se je zgodilo ravno nasprotno. Z Gibanjem Svoboda smo dobili še dodatno dozo te agresivnosti, kjer danes prednjačijo predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič in posamezne poslanke, kot so Tamara Vonta, Lena Grgurevič. Dobili smo eno nadgradnjo vsega tistega slabega. Zgodilo se je nekaj, kar je nadgradilo to agresivnost, aroganco in prepričanje, da “ko pridemo na oblast, je vse naše, obnašamo se kakor želimo”. Ne spoštujejo niti procedur, ne spoštujejo niti poslovnika,” nadaljuje naš sogovornik.

Politični analitik Miran Videtič (foto: Polona Avanzo)

Spomnimo, kot prva ženska predsednica Državnega zbora v samostojni Sloveniji je Urška Klakočar Zupančič maja 2022 prevzela funkcijo z obljubami o spoštovanju ustavnosti, zakonitosti in višji ravni politične kulture. Realnost njenega mandata pa je bila precej drugačna. Že pred nastopom funkcije je kot sodnica v zaprti Facebook skupini javno kritizirala takratno vlado, kar je sprožilo disciplinski postopek in njeno kasnejšo odločitev za odhod iz sodstva. Eden najbolj odmevnih incidentov se je zgodil že kmalu po izvolitvi. Ob državni proslavi ob dnevu državnosti junija 2022 se je med sprehodom mimo častne čete Slovenske vojske ustavila, obrnila proti občinstvu z razprtimi rokami in jih spodbujala k glasnejšemu aplavzu – poteza, ki je v nasprotju z ustaljenim protokolom in ki jo je kritizirala tudi nekdanja protokolarna strokovnjakinja. Klakočar Zupančič se je opravičila, a dogodek je ostal simbol njenega neprimernega razumevanja reprezentativne vloge.

Vse od oktobra 2023, ko je odstopila z mesta podpredsednice Gibanja Svoboda, kar je spremljalo špekulacije o nesoglasjih z Robertom Golobom – do danes, ko je s PV še vedno na »bojni nogi« (sodeč po zadnji konvenciji stranke),  ko vemo, da je njen partner Bor Zuljan »hodil na obiske skozi zadnja vrata parlamenta«. Najnovejši in najbolj bizaren eksces pa se je zgodil marca 2025, ko je pred izredno sejo v dvorani Državnega zbora pred poslancem NSi Aleksandrom Reberškom privzdignila krilo, pokazala stegno in sarkastično dejala, da mu bo pokazala, kaj je “pompozen prihod.

Tamara Vonta: od omejevanja svobode govora do žaljivk in mizandrije
Tamara Vonta je že leta 2013 kot predsednica komisije za peticije in človekove pravice na javni razpravi o sovražnem govoru onemogočala govorcem izražanje mnenj, jih zmerjala, grozila s policijo in jih odstranjevala iz dvorane. Posebej ostro je napadla zagovornico pravice do življenja nerojenih otrok, ki jo je označila za vir sovražnega govora.

V aktualnem mandatu je postala znana po vulgarnih in agresivnih izpadih. Kot predsednica odbora za kulturo je vodila seje na način, ki spominja bolj na lokalno gostilno kot na parlament. Kot zagovornica zakona o evtanaziji (ki je padel na referendumu) je javno napadala Katoliško cerkev. Novembra 2024 pa je poslanca SDS Andreja Hoivika naslovila z “Gospod Hoivik, dajmo se umiriti, fante”, kar je bilo široko ocenjeno kot ponižujoče, seksistično in mizandrično – ironija, glede na njene pretekle pridige o seksizmu v politiki.

Lena Grgurevič: od odkritih žalitev do primitivizma
Lena Grgurevič je po porazu referenduma o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (november 2025) na družbenih omrežjih zapisala: “SDS (+ oprode NSi) + CERKEV + Zdravniška zbornica + KGZS + OZS … ni kaj, organiziral se je črnuhar dobro, to mu priznam. In menim, da je skrajni čas, da leva sredina odvrže plašč razumevanja in toleriranja. Ker, ko je prepozno …” Uporaba izraza “črnuhar” (v kontekstu, ki ga mnogi razumejo kot rasistično žaljivko) za opis nasprotnikov zakona je sprožila val kritik zaradi primitivizma in sovražnega govora. Voditelj oddaje “Kdo vam laže?” Boris Tomašič jo je označil za eno najbolj primitivnih poslank v zgodovini slovenskega parlamentarizma. Dodatno kontroverzno je njeno stališče, da je slogan “Bog, družina, domovina” fašističen – trditev, ki jo zgodovinarji označujejo za absurdno in ideološko izkrivljanje univerzalnih vrednot.

Predsednica odbora za pravosodje Lena Grgurevič (Foto: STA)

Padec standardov pod okriljem Gibanja Svoboda
Ekscesi treh poslank Gibanja Svoboda – od protokolarnih zdrsov, preko osebnih provokacij in žalitev do odkrite nestrpnosti – so močno prispevali k temu, da je politična kultura v Sloveniji v zadnjih letih dosegla novo dno. “Vidimo, da je nivo retorike kulminiral do te mere, da se danes zmerjajo s “cigo jedan” in podobnimi izrazi. Zdaj, hvala bogu, so volitve pred vrati in mislim, da bo moral vsak posameznik danes razmisliti – ne samo o zadnjih 14 dneh, kaj se je dogajalo, ampak o vseh štirih letih. Kaj jim je ta vladajoča oblast, ki je pravzaprav štiri leta vedrila v Sloveniji, prinesla dobrega? Absolutno že v retoričnem smislu parlamentarizma nič dobrega. Padec standardov slovenskega parlamentarizma od tistih let, ki sem jih prej omenil, je pravzaprav boleč. To je prav neko snemanje resničnostnega šova tistih produkcij, ki gredo na najnižja čustva in – bom rekel – na kulturni dialog,” zaključuje Videtič.

T. B.