Nov “uspeh” Golobove vlade; Se bo Slovenija kmalu znašla na neugledni “sivi listi” držav?

Še en “uspeh” Golobove vlade – Slovenija naj bi v šestem krogu ocenjevanja mednarodnega telesa MONEYVAL dobila slabe ocene tako na zakonodajnem področju kot na področju izvajanja zakonodaje, ki se nanaša na pranje denarja in financiranje terorizma. Osnutek poročila naj bi razkrival številne pomanjkljivosti na področju nevladnih organizacij. Zaradi teh bi lahko bila kaj kmalu umeščena na posebno “sivo listo” FATF. Nizke ocene so v pristojnosti ministrstva za finance, ki ga vodi Klemen Boštjančič iz Gibanja Svoboda.

Moneyval je okrajšava za odbor strokovnjakov Sveta Evrope za ocenjevanje učinkovitosti ukrepov preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma (po ang. “Anti-Money Laundering Measures and the Financing of Terrorism – MONEYVAL”). Omenjeno telo redno ocenjuje države v večletnih ciklih. Slovenija je trenutno v šestem ciklu ocenjevanja. Ta se je začel oktobra 2024. Moneyval ocenjuje ustreznost zakonodaje kot tudi učinkovitost izvajanja zakonodaje, ki se nanaša na pranje denarja in financiranje terorizma.

Po koncu vsakega cikla oz. “kroga” Moneyval objavi poročilo z oceno posamezne države s priporočili za izboljšave. Slabe ocene imajo negativne posledice za mednarodni ugled države, imajo pa tudi povsem oprijemljive posledice v oteženem poslovanju finančnega sektorja, posameznikov in podjetij.

Po naših podatkih naj bi Sloveniji v šestem krogu spodletelo predvsem na področju izvajanja priporočil FATF (Projektna skupina za finančno ukrepanje) na področju preprečevanja pranja denarja, financiranja terorizma in proliferacije orožja, konkretno za t. i. IO (Immediate outcome) št. 4, 10 in 11.

Kaj se meri v okviru IO – “Immediate outcome”?

IO 4 meri, ali banke, finančne institucije in drugi zavezanci (denimo notarji, odvetniki …) učinkovito izvajajo identifikacijo in preverjanje strank, preverjanje dejanskega lastništva, spremljanje transakcij, prijavo sumljivih transakcij in ukrepe glede sankcij.

IO 10 meri, ali država učinkovito preprečuje zbiranje in uporabo sredstev za teroristične namene, izvaja ciljne finančne sankcije (kot je denimo zamrznitev sredstev), nadzira neprofitne organizacije in ali mednarodno sodeluje pri preprečevanju financiranja terorizma.

IO 11 meri, ali država učinkovito izvaja sankcije in ukrepe za preprečevanje financiranja širjenja orožja za množično uničevanje, kar vključuje izvajanje sankcij Varnostnega sveta OZN, zamrznitev sredstev oseb in subjektov na sankcijskih seznamih ter ali izvaja nadzor nad izvoznimi in finančnimi tokovi.

Slovenija naj bi po naših podatkih pri ocenjevanju tehnične usklajenosti oz. zakonodaje prejela 10 ocen “delno skladno”, pri merjenju učinkovitosti (IO – “Immediate outcome”) izvajanja zakonodaje pa kar tri najslabše možne ocene – “nizka učinkovitost” (LE – low effectiveness).

Ocenjuje se sicer glede na štiri stopnje: visoka stopnja učinkovitosti, precejšnja stopnja učinkovitosti, zmerna raven učinkovitosti in nizka raven učinkovitosti.

Foto: BOBO

Slabe ocene naj bi bile povezane tudi z ležernostjo oz. nezadostnimi prizadevanji pri podajanju pojasnil in komentarjev na osnutek poročila, kar bi lahko potencialno izboljšalo končno oceno. Po naših informacijah naj bi bilo mogoče slabe ocene še popraviti vsaj na oceno “zmerna raven učinkovitosti”. Med 9. in 11. marcem naj bi potekalo srečanje ocenjevalcev za Slovenijo, končno poročilo skupine Moneyval pa je pričakovati 28. maja.

V zvezi z zadevo naj bi kmalu potekala tudi izredna seja Stalne koordinacijske skupine za omejevalne ukrepe. Skupino vodi predstavnik Ministrstva za zunanje in evropske zadeve, sestavljajo pa jo predstavniki različnih državnih institucij. V Sloveniji je sicer za komunikacijo z odborom Moneyval ocenjevalci pristojno ministrstvo za finance oz. Urad za preprečevanje pranja denarja.

Tveganje za Slovenijo

Po informacijah našega vira naj bi obstajalo tveganje, da se Slovenijo uvrsti na t. i. “sivo listo” držav, ki so nato podvržene poostrenemu nadzoru. Trenutno je na sivi listi 22 držav. Hujša od sive liste je le še črna lista. Obe listi vodi FATF. A tudi države na sivi listi imajo konkretne negativne posledice. Kot navaja Basel Institute, vključitev na sivo listo poslabša mednarodni ugled države, lahko zmanjša obseg tujih investicij, poveča stroške in zamude pri poslovanju domačih finančnih institucij, poslabša dostop do mednarodnih finančnih trgov ter tudi dostop posameznikov in podjetij do bančnih storitev v tujini.

Na ministrstvu za finance preverjamo zgornje informacije. Odgovore bomo objavili, ko jih prejmemo.

S. K.