CES 2026: Ko sem že mislil, da zmešnjava ne bi mogla biti večja, je ponovno udarilo …

Televizijski trg naj bi bil letos v znamenju variacij na temo mikro RGB, ki nima prav nič skupnega z oznako mikro LED, čeprav je slišati zelo podobno. In ravno v tem je težava. Te zanima, kaj v resnici označuje izraz stripe RGB in zakaj bodo trgovci v prihodnjih mesecih imeli polne roke dela z razlagami, ki bodo pogosto bolj marketinške kot tehnične.

Modelov televizorjev nima smisla naštevati. Še prekmalu nas bodo proizvajalci začeli bombardirati z novostmi, ki bodo po njihovem mnenju najboljše do zdaj. Veliko zanimivejša se mi zdita pristopa k lepšim barvam in nasploh bolj kakovostni sliki. Prav tako ni prvič, da prihaja do zmešnjave in zavestne manipulacije z oznakami.

Spomnimo se, ko Samsung pred leti ni želel kupovati panelov OLED pri LG-ju, razvoj lastne tehnologije OLED pa ni dosegal želenih rezultatov. Takrat so si izmislili oznako QLED. Ni težko ugotoviti zakaj. Da bi zmedli kupce in jih prepričali, naj namesto zaslonov z organskimi sijalkami posežejo po njihovih zaslonih s tekočimi kristali, osvetljenih z LED-sijalkami, nadgrajenih s tedaj dokaj novimi kvantnimi pikami. Od tod Q LED. Podobno zveneče, a tehnično povsem drugače.

Samsung danes znova zaostaja, tokrat v segmentu televizorjev mini LED, predvsem pri cenovno dostopnejših modelih. Prav tam mu tekmeci prevzemajo na ceno občutljive kupce. Na slovenskem trgu z agresivno cenovno politiko predvsem Hisense, ki je v zadnjih letih zelo resno posegel v razmerja moči.

Tehnika mikro RGB (micro RGB) nima nič skupnega z zasloni mikro LED (micro LED), ki so na trgu že nekaj časa, a jih večina ne pozna, ker so smešno dragi. Pri teh je vsaka pika izvor svetlobe. Podobno kot je temu tako na zaslonih OLED, le da so »ledice« izdelane iz anorganskih materialov in temu primerno manj občutljive na staranje. Mikro RGB s tem nima praktično nič skupnega.

V resnici gre za evolucijo obstoječe tehnike mini LED. Klasične majhne enobarvne sijalke za plastjo s tekočimi kristali so zamenjali z nizi sijalk, kjer je vsaka v eni od treh osnovnih barv. Te sijalke osvetljujejo manjša območja zaslona, povezana v cone, ki jih je mogoče vklapljati ali izklapljati neodvisno drugo od druge. Cilj ostaja enak kot doslej. Ohraniti visoko svetilnost, izboljšati kontrast in hkrati povečati natančnost barv ter zmanjšati neželene svetlobne prelive. Letos so to tehniko v svoje izdelke vključile praktično vse večje znamke. Samsung in LG uporabljata oznako mikro RGB, Hisense in TCL govorita o RGB mini LED, drugje se pojavlja tudi izraz RGB LED.

TCL je za osnovo SQD mini LED vzel majcene modre sijalke (LED), te najdeš v vseh zaslonih miniLED, ter preoblikoval kvantne pike. Snovi, ki takrat, ko sta obsijani z modro svetlobo, oddata rdečo in zeleno, da je osvetlitev iz ozadja bela. Preoblikovali so še plast z barvnimi filtri, ki izkoristi spremembo. Rezultat so ravno tako natančnejše barve ob pogosto že smešno visoki svetilnosti. Tehnično gledano gre za zelo sorodne rešitve, marketinško pa za pričakovano zmedo.

Oznako RGB stripe bodo pogosteje srečevali gejmerji, saj predstavlja naslednji preskok v kakovosti monitorjev z zaslonom OLED. Mimogrede, poleg kakovosti slike in kratkega odzivnega časa je pomembno tudi osveževanje. Najmanj 120-herčno, kar se seveda odrazi v višjih cenah. Prav to je razlog, da ima večina nadobudnih igralcev pred sabo monitorje z manj napredno zaslonsko tehniko.

Letošnja novost v OLED monitorjih je postavitev podpik. Namesto v vzorcu v obliki črke V so jih razporedili v ravni liniji, enega ob drugega. Posledica je bolj jasna, ostrejša slika in manj težav s prikazom besedila, kar je bila ena izmed pogostih kritik OLED monitorjev v preteklosti. Majhna sprememba, velik učinek in še en dokaz, da pri zaslonih ne gre vedno za revolucijo, temveč pogosto za premišljeno evolucijo.

The post CES 2026: Ko sem že mislil, da zmešnjava ne bi mogla biti večja, je ponovno udarilo … appeared first on Tehnozvezdje.