Z našim denarjem upravljajo kot “svinje z mehom”

Javno dostopni podatki državnega proračuna razkrivajo slabo vladno upravljanje z javnim denarjem, kar kaže na resne strukturne težave in pomanjkljivo strategijo trenutne vlade.

Objava enega od državljanov na družbenih omrežjih, podprta z uradnimi proračunskimi podatki, ki so dostopni prek javnih kanalov, kot so spletna mesta vlade RS in Fiskalnega sveta, razkriva alarmantno finančno stanje, ki ga vlada očitno ni uspela nadzorovati, kar sproža nove dvome o njeni sposobnosti za učinkovito vodenje države.

Po podatkih, ki jih je objavil vidno zaskrbljeni državljan in uporabnik na X, je do 20. julija 2025 proračun za leto 2025 sprejet z znatnim primanjkljajem, saj so prihodki od davka na dodano vrednost (DDV) nižji za kar 600 milijonov evrov od prvotno načrtovanih, prihodki od dohodnine pravnih oseb pa za dodatnih 130 milijonov evrov. Ta upad, kot potrjujejo zgodovinski trendi proračunskih gibanj Fiskalnega sveta, nakazuje bodisi upad gospodarske aktivnosti bodisi neučinkovito izterjavo davkov, kar vlada očitno ni predvidela ali naslovila.

Najnovejši podatki iz APPFA za leto 2025 še dodatno razkrivajo zaskrbljujoče razmere: skupni prihodki znašajo 15,2 milijarde evrov, medtem ko odhodki dosegajo 17,1 milijarde evrov, kar pomeni primanjkljaj v višini približno 1,9 milijarde evrov. Največji delež prihodkov izhaja iz davka na dohodnino (okoli štiri milijarde evrov) in trošarin (okoli tri milijarde evrov), medtem ko so odhodki v veliki meri namenjeni plačam (8,8 milijarde evrov) in socialnim transferjem (približno 2,5 milijarde evrov).

Foto: zajem zaslona

Grafikoni proračunskih prihodkov in odhodkov, dostopni na spletnih straneh vlade, sicer kažejo na proračunski minus, ki presega dve milijardi evrov, kar je še dodatno poslabšano z 800 milijoni evrov izgube v zgolj pol leta, kot je razvidno iz omenjene objave na X-u. Ta razlika med uradnimi podatki in tistimi iz APPFA nakazuje na možne napake v poročanju ali dodatne nepredvidene obveznosti, ki jih vlada ni uspela upoštevati.

Brezbrižnost do demografskih in socialnih izzivov
Ljudje se zavedajo, da upravljanje z državnim proračunom pod aktualno oblastjo ni v redu, kar dokazuje komentar prej omenjenega uporabnika, ki je med drugim zaskrbljeno opozoril na vladno brezbrižnost do demografskih izzivov. Kljub negativnemu naravnemu prirastu vlada letno zapravi za 70 milijonov evrov več za socialno varnost. Namesto da bi vlada sprejela ukrepe za spodbujanje rojstev ali prilagoditev sistema, se zanaša na kratkoročne rešitve, ki le poglabljajo finančno luknjo. Poleg tega spremembe v strukturi priseljevanja, kjer zadnjih 5.000 delovnih dovoljenj večinoma pripada družinam tujih delavcev, dvigujejo stroške socialnih storitev (približno 2,5 milijarde evrov po podatkih APPFA), hkrati pa vlada ni zagotovila ustreznega mehanizma za uravnoteženje teh vplivov.

Zaostanek v investicijah in infrastrukturi
Še bolj zaskrbljujoč je zaostanek v investicijah v infrastrukturo, ki zaostaja za načrti in po mnenju kritikov letos ne bo dosegel zastavljenih ciljev. Po podatkih APPFA investicije znašajo le okoli 1 milijardo evrov, kar je daleč pod potrebami za modernizacijo. To ni le zavrnitev obljub o modernizaciji, temveč tudi zapravljena priložnost za gospodarsko rast, ki bi lahko omilila proračunski primanjkljaj, kot opozarjajo poročila o počasni porabi evropskih sredstev Fiskalnega sveta za leto 2024 in napovedih za 2025. Prihodki iz EU prispevajo le približno eno milijardo evrov, kar dodatno omejuje možnosti za investicije.

Kot poudarja avtor objave, vlada ni odgovorila na ključna vprašanja: “Koliko DDV-ja plačajo tujci (33 odstotkov neto plače kot domači delodajalci), kakšen vpliv ima to na dodano vrednost in dobiček tujih delodajalcev ter kako spremembe v priseljevanju vplivajo na proračun?” Odzivi na družbenih omrežjih, kot je komentar Matjaža Stajnerja z dne 21. julija 2025, ki se sprašuje, ali Slovenija sploh še lahko izpolni proračunske obveznosti, odražajo širšo zaskrbljenost.

1⃣Do 20.7.2025 je SLO proračun prejel za 600 mio EUR manj DDVja od prvotno načrtovanih prihodkov.
2⃣Tudi Davka od dohodka pravnih oseb je manj za 130 mio EUR.
3⃣Kljub negativnem naravnem prirastu ima SLO proračun za 70 mio EUR več odhodkov na račun Socialne varnosti.

Kljub… pic.twitter.com/OJRk4FPqJ9

— Matjaz Stajner (@MatjazStajner) July 21, 2025

Vladno upravljanje s proračunom se zdi kaotično, brez jasne vizije za uravnoteženje financ ali spopadanje s strukturnimi izzivi. Namesto proaktivnih ukrepov vlada dopušča, da se primanjkljaj poglablja, kar bi lahko v prihodnje vodilo v resno finančno krizo. Brez takojšnjih sprememb v politiki in bolj odgovornega pristopa k upravljanju javnih financ, kot opozarjajo javne razprave in analize, se zdi, da je Slovenija na prelomnici, kjer bi lahko plačala visoko ceno za trenutno brezbrižnost.

T. B.