Vrh policije namerno brani Jankovićevega šoferja, ki je z objestno vožnjo ogrožal varnost v prometu  

Uvodoma pojasnjujemo, da v primerih podanih sumov o prekrških policija ravna skladno z Zakonom o prekrških, na podlagi katerega policija začne in v nadaljevanju tudi vodi postopek o prekršku. Vodenje prekrškovnih postopkov mora temeljiti na določbah Zakona o prekrških ob upoštevanju sodne praske sodišč. Policija v postopku o prekršku presoja vsak primer posebej, zato vam na vaša splošna vprašanja ne moremo podati odgovorov, podajamo pa naslednja splošna pojasnila.

Začetek postopka o prekršku je opredeljen v 50. členu Zakona o prekrških bodisi po uradni dolžnosti,  ko opravi prekrškovni organ v okviru svoje pristojnosti v ta namen kakršnokoli dejanje, ali z vložitvijo pisnega predloga oškodovanca, državnega tožilca ali državnega organa, nosilca javnih pooblastil ali samoupravne lokalne skupnosti (predlagatelji).

Pojasnjujemo, da v prekrškovnem postopku občani (posamezniki, navadne fizične osebe) ne morejo izvajati funkcije nadzora nad spoštovanjem predpisov, ki je pridržana organom iz drugega odstavka 45. člena Zakona o prekrških (ZP-1).

Tako v primerih, ko prekršek zazna občan, ki v pisni naznanitvi priloži podatke o času in kraju kršitve ter morebitne druge dokaze (fotografije, videoposnetke…), prekrškovni organ nima pravne podlage za uvedbo in vodenje prekrškovnega postopka (pridobivanje ustne izjave domnevnega storilca ali njegovemu pozivanju, da se lahko pisno izjavi o dejstvih in okoliščinah prekrška). Enako velja za posnetke objavljene v medijih ali na drug podoben način.

Drugače pa je v primerih, ko uradna oseba prekrškovnega organa po naznanitvi oškodovanca prekršek osebno zazna oz. ugotovi  ali ko oškodovanec, kot upravičen predlagatelj, pri prekrškovnem organu vloži pisni predlog za začetek prekrškovnega postopka.

Bistvo presojanja upravičenosti vložitve pisnega predloga za uvedbo postopka je status vlagatelja (posameznika, navadne fizične osebe), ki mora biti oškodovanec prekrška. Po ZP-1 je oškodovanec tisti, čigar premoženjska ali osebna pravica je bila s prekrškom prekršena ali ogrožena.

Če naznanitelj ni oškodovanec prekrška, mora prekrškovni organ naznanitev šteti kot »glas o prekršku«, ki ga v odvisnosti od okoliščin posameznega primera v (takojšnjem) nadzoru preveri in sam zazna ali ne ter na tej podlagi prilagodi svoje postopanje. Tako lahko v primeru, da je policija takoj obveščena o prekršku in še ta traja, takoj na kraju zazna kršitev in tudi ustrezno ukrepa.

Šele ko je postopek o prekršku začet, lahko policija izvede tudi vsa dokazna opravila, ter upošteva vse relevantne dokaze.

Fotografija ali posnetek je eden izmed možnih dokazov iz katerega prekrškovni organi ali sodišča črpajo podlago za ugotovitev o obstoju ali neobstoju odločilnega ali pomembnega dejstva. Sama fotografija kot fizičen predmet ni dokaz v postopku, dokaz je vsebina posnetka, kolikor seveda omogoča spoznavanje in ugotavljanje pomembnih dejstev. Prejete posnetke Policija preveri in nato sprejme odločitev ali je na podlagi vseh zbranih dejstev možno uspešno izvesti prekrškovni postopek v kolikor so podani vsi zgoraj pojasnjeni elementi, da je prekršek mogoče začeti.

Poleg posnetkov je za uspešno izvedbo postopka pomembno tudi sodelovanje oškodovanca, saj je v primerih, ko je voznik izsleden in policisti prekrška niso neposredno zaznali, uspešnost prekrškovnega postopka pogojena z aktivnim sodelovanjem prijavitelja prekrška, ki mora v postopku sodelovati kot priča (v postopku mora po resnici povedati čim več relevantnih dejstev in okoliščin o obstoju očitanega prekrška storilcu, saj je postopek uveden na podlagi njegove prijave in ne neposredne zaznave policistov). V nadaljevanju prekrškovni organ na podlagi zbranih dejstev in okoliščin ter zanesljivosti dokazov odloči ali bo prekrškovni postopek uveden.

Kadar so vozniki neposredno ogroženi v cestnem prometu s strani drugih voznikov svetujemo, da v takem primeru takoj pokličejo interventno št. policije 113 in prijavijo dogodek, da lahko policija kršitelja neposredno ustavi na terenu. Pri prijavi je potrebno sporočiti čim več koristnih podatkov kot so: registrska označba vozila, znamka in tip vozila, barva vozila, kraj in čas storitve prekrška ipd.  V takem primeru je potrebno pričanje osebe v postopku, saj prekrška ni ugotovil policist kot pooblaščena uradna oseba.

V konkretnem primeru, ki ga izpostavljate do sedaj niso bili podani vsi elementi in zgoraj pojasnjeni pogoji za začetek postopka o prekršku.