Vlada ustanovila medresorsko skupino za povečanje odpornosti bolnišnic

Vlada je na današnji seji sprejela sklep o ustanovitvi medresorske delovne skupine za spremljanje izvajanja projektov za povečanje odpornosti bolnišnične infrastrukture v okviru dvojne rabe. Delovno skupino sestavljajo predstavniki ministrstva za obrambo in ministrstva za zdravje, so sporočili po seji vlade.

Medresorska delovna skupina bo spremljala izvajanje projektov v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, Splošni bolnišnici Celje, Splošni bolnišnici Brežice, Splošni bolnišnici Franca Derganca Nova Gorica, Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča, Psihiatrični bolnišnici Vojnik in Ortopedski bolnišnici Valdoltra.

Skupino sestavljajo državni sekretar na ministrstvu za obrambo Boštjan Pavlin, generalna direktorica direktorata za zdravstveno varstvo Jasna Humar, v. d. generalnega direktorja direktorata za obrambne zadeve Mateja Rokvič, generalni direktor direktorata za logistiko Željko Kralj, namestnik generalnega direktorja direktorata za logistiko Gregor Zupan, vodja sektorja za gospodarjenje z nepremičninami na direktoratu za logistiko polkovnik Uroš Žibert, Igor Goričan iz Generalštaba Slovenske vojske in v. d. direktorja Urada RS za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu Ivan Osrečki.

Po potrebi se bodo lahko v delovno skupino vključili tudi predstavniki posameznih javnih zdravstvenih ustanov, v okviru katerih bodo vzpostavljali zmogljivosti za povečanje odpornosti. Medresorska delovna skupina bo o izvajanju projektov pripravljala redna polletna poročila, delovati pa bo prenehala ob koncu izvedbe zadnjega projekta.

V sporočilu po seji vlade so spomnili, da je vlada maja potrdila projektno nalogo z idejno rešitvijo za povečanje odpornosti bolnišnične infrastrukture v okviru dvojne rabe. Predlog projektne naloge je pripravila medresorska delovna skupina za pripravo predloga investicij, ki je s potrditvijo projektne naloge na vladi prenehala delovati.

Na torkovi seji odbora za državno ureditev in javne zadeve pa je vlada sklenila, da se na ministrstvu za zdravje odpreta dve proračunski postavki, ki sta potrebni za financiranje specializacij iz družinske medicine ter klinične psihologije, so zapisali na ministrstvu za finance.

Sredstva za proračunski postavki v višini 450.000 evrov bodo letos zagotovili s prerazporeditvijo pravic porabe znotraj finančnega načrta ministrstva za zdravje.

Z zakonom o dodatnih interventnih ukrepih za zagotovitev dostopnosti v zdravstvu, ki ga je DZ sprejel decembra 2024, so namreč podaljšali ukrep dodatnih specializacij iz klinične psihologije v letu 2025 in 2026. 40 specializantom, ki bodo v teh letih začeli specializacijo iz klinične psihologije na podlagi javnega razpisa, se bo strošek specializacije financiral iz državnega proračuna oziroma finančnega načrta ministrstva za zdravje. Strošek za leto 2025 je ocenjen v višini 100.000 evrov.

Podaljšali so tudi dodatek za izbiro specializacije iz družinske medicine, do katerega so upravičeni mladi zdravniki, ki jim bo specializacija prvič odobrena v letu 2025 in 2026, in sicer v višini 1000 evrov bruto mesečno. Ocenjujejo, da bo letošnji strošek za ta dodatek znašal 350.000 evrov.