To je ena izmed najbolj žejnih plodovk na vašem vrtu

Med plodovkami, ki krasijo slovenske vrtove, je paprika ena izmed najbolj priljubljenih. Paprika je vsestranska v kuhinji, privlačna na pogled in, kar ni zanemarljivo, dobro uspeva tudi v manjših gredah in dvignjenih gredicah. A za lep pridelek ni dovolj le sončna lega in kakovostna zemlja. Paprika je rastlina, ki obožuje vodo. Njena žejnost pogosto preseneti tudi izkušene vrtičkarje.

Paprika zahteva več vode

V vročih mesecih, ko tla hitro izgubljajo vlago, paprika potrebuje reden in natančen režim zalivanja. Rastlina sicer zmore nekaj suše, a posledice bodo vidne na prvi pogled. Manj plodov, zakasnel razvoj, drobne in grenke paprike – vse to je lahko posledica preproste napake: premalo vode.

Pobiranje paprik

Koreninski sistem paprike ni prilagojen na dolgotrajno sušo

Plitvo razvejan sistem ne seže globoko

Za razliko od paradižnika ali bučk, paprika razvije bolj površinski koreninski sistem. To pomeni, da črpa vodo iz zgornjega sloja zemlje. Če ta izsuši, se rastlina hitro znajde v težavah. Globoke korenine bi omogočile iskanje vode v nižjih plasteh tal, a paprika s tem ni obdarjena.

Zato je še posebej občutljiva na visoke temperature in neposredno sonce brez zaščite. Suha plast zemlje pomeni, da bo rastlina hitro pokazala znake stresa.

Pomanjkanje vode vpliva na tvorbo plodov

V prvih fazah rasti se pomanjkanje vode kaže kot zaostajanje v rasti, kasneje pa vpliva neposredno na cvetenje in oblikovanje plodov. Če paprika ne dobi dovolj vlage ravno v času, ko cveti, lahko pride do odpadanja cvetov in slabše oploditve. Plodovi, ki vseeno nastanejo, pa pogosto ostanejo majhni ali deformirani.

Koliko vode paprika res potrebuje

Vsaj 5 litrov na kvadratni meter na dan

V poletnih mesecih, ko temperature presežejo 30 stopinj, paprika potrebuje od 3 do 5 litrov vode na kvadratni meter zemlje dnevno. V praksi to pomeni temeljito zalivanje vsak dan ali na dva dni, odvisno od tipa tal in lege vrta. Lahka, peščena tla zahtevajo pogostejše zalivanje, saj ne zadržujejo vlage tako učinkovito kot ilovnata.

Pomembna je globina zalivanja

Mnogi vrtičkarji zalijejo le površinsko, s hitro prho z zalivalko ali cevjo. Takšno zalivanje ne doseže korenin in vodi le v plitvo ukoreninjenje. Za uspeh je pomembno, da voda prodre vsaj 20 centimetrov globoko. Po zalivanju je priporočljivo prst razrahljati, da se prepreči zaskorjenost in omogoči boljši vnos vlage.

Mulčenje pomaga ohranjati vlago

Zastirka deluje kot naravni regulator temperature

Uporaba zastirke okoli paprik preprečuje hitro izsuševanje tal. Sloj slame, suhe trave ali zdrobljenega listja ustvari pregrado med vročim zrakom in vlažno zemljo. Poleg tega zmanjša temperaturna nihanja v tleh in s tem ugodno vpliva na rast.

Tudi korenje raste bolje pod zastirko

Pod zastirko je zemlja mehkejša, bolj zračna in stalno rahlo vlažna. Koreninski sistem paprike se zato lahko razvije širše, kar omogoča boljšo absorpcijo vode in hranil. Z manjšo izpostavljenostjo soncu pa se zmanjšuje tudi potreba po pogostem zalivanju.

Kapljično namakanje je rešitev za poletje

Enakomerno zalivanje brez šoka

Kapljični sistem zagotavlja počasno, enakomerno in ciljno dovajanje vode neposredno k rastlinam. Tak pristop preprečuje, da bi tla naenkrat prejela preveč vode, kar je lahko prav tako škodljivo. Poleg tega voda ne škropi po listih, kar zmanjšuje nevarnost glivičnih bolezni.

Varčevanje z vodo brez zmanjšanja učinkovitosti

Kapljično namakanje omogoča izjemno natančno porabo vode. Voda ne odteka v prazno, temveč gre neposredno tja, kjer jo rastlina potrebuje. Tudi v primeru omejitve uporabe pitne vode v sušnih obdobjih, je to eden najboljših načinov, kako vzdrževati pridelek.

Zalivanje paprike iz grede

Paprika in zalivanje v različnih fazah rasti

Sadika potrebuje manj, a pogosteje

Mlade rastline z manj razvitim koreninskim sistemom moramo zalivati pogosteje, vendar z manjšo količino vode. Cilj je spodbuditi korenine, da se razvejajo. Pretirano zalivanje v tej fazi lahko povzroči, da se korenine zadušijo ali zgnijejo.

V času cvetenja je voda ključna

V fazi intenzivnega razvoja in cvetenja potrebuje paprika največ vode. Takrat jo zalivamo vsak dan, najbolje v jutranjih urah. Voda naj bo postana in ne prehladna. Pretopla voda iz cevi, ki je stala na soncu, lahko poškoduje občutljive korenine.

V obdobju zorenja zmanjšamo zalivanje

Ko paprika začne dozorevati, zmanjšamo količino vode. S tem spodbudimo bolj intenzivno obarvanje in boljšo aromo. Preveč vode v tej fazi lahko vodi do vodnatih plodov, ki so manj obstojni in imajo slabši okus.

Pogoste napake pri zalivanju paprike

Zalivanje po listih

Zalivanje po rastlini, še posebej v sončnem vremenu, lahko povzroči ožige na listih. Poleg tega voda, ki zastaja med listi, ustvarja pogoje za razvoj plesni in drugih bolezni. Vedno zalivajte ob vznožju rastline.

Pomanjkanje doslednosti

Neenakomerno zalivanje – en dan preveč, drug dan nič – povzroča stres. To se odrazi v pokanju plodov, olesenelih delih ali nenadnem odpadanju listov. Paprika je rastlina, ki potrebuje stabilne razmere.

Uporaba hladne vode

Hladna voda iz vodovoda, še posebej ob vročih dneh, povzroča temperaturni šok. Najbolje je uporabiti postano vodo, ki je imela čas, da se ogreje na zunanjo temperaturo.

Dobra lega in senca pomagata zmanjšati žejnost

Paprika ima rada sonce, a ne pretiranega sevanja

Zgodaj dopoldansko in pozno popoldansko sonce je idealno. V vročem delu dneva pa koristi delna senca. Če imate možnost, ustvarite začasno senčenje z mrežo ali zastirko, ki zmanjšuje neposredno sevanje. Tako preprečite, da bi rastlina prehitro izgubljala vlago skozi liste.

Dobri sosedje pomagajo pri ohranjanju vlage

Saditev bazilike, ognjiča ali ognjenega žajblja ob papriki ne koristi le zaradi biotske raznovrstnosti, temveč tudi zaradi senčenja tal in zmanjšane izhlapevanja. Rastline se medsebojno dopolnjujejo in ustvarjajo bolj stabilno mikroklimo.

Kakovostna zemlja bolje zadržuje vlago

Dodatek komposta in humusa

Zemlja, bogata s humusom, deluje kot goba. Po zalivanju ostane vlažna dlje časa, kar zmanjša potrebo po pogostem zalivanju. Kompost obogati tla s hranili in izboljša strukturo.

Ilovnato-peščena tla so optimalna

Če je vaša vrtna zemlja pretežka, jo razrahljajte s peskom ali drobnim prodcem. Če je preveč peščena, ji dodajte glino in kompost. Cilj je zmerno zadrževanje vode brez zastajanja.

Koliko vode v resnici potrebujejo rastline? Paradižnik, paprika, solata

Objava To je ena izmed najbolj žejnih plodovk na vašem vrtu se je pojavila na Vse za moj dan.