Šolski kompost: 15 minut na teden za črno zemljo

V slovenskih šolah se vedno več govori o trajnostnih praksah, a pogosto se vprašamo, kako jih prenesti v vsakdanji urnik, kjer zmanjkuje časa. Ena izmed rešitev je šolski kompost: sistem, ki ga je mogoče vzdrževati že s 15 minutami tedensko. S pravilnim razmerjem materialov, nekaj drobljenja in občasnim zalivanjem nastane dragocena črna zemlja, ki jo lahko uporabimo v šolskem vrtu.

Zakaj je pomembno?

Kompostiranje ni le recikliranje odpadkov, temveč praktična učna ura ekologije, krožnega gospodarstva in odgovornosti do okolja. Učenci se neposredno srečajo z vprašanjem, kam gredo odpadki, ki jih vsak dan ustvarimo – in ugotovijo, da iz njih lahko nastane nekaj koristnega.

Foto: Kompostiranje

V času, ko po podatkih Evropske agencije za okolje skoraj tretjina vse hrane konča v smeteh, ima vsaka šola priložnost, da pokaže drugačen pristop. Šolski kompost je tako simbolno dejanje: odpadke pretvorimo v vir, učence pa v aktivne soustvarjalce spremembe.

C:N razmerja – srce procesa

Uspešen kompost temelji na pravem razmerju ogljikovih in dušikovih materialov. Optimalno je 30 : 1, kar v praksi pomeni dve plasti listja, kartona ali slame ter eno plast pokošene trave ali kuhinjskih ostankov.

Če kompost smrdi po amoniaku, je zelenih sestavin preveč, če se ne razkraja dovolj hitro, pa primanjkuje dušika. To ravnovesje je hkrati učna ura kemije, saj otroci vidijo, kako naravni procesi sledijo preprostim zakonitostim.

Drobljenje in plastenje

Večja površina pomeni hitrejšo razgradnjo. Zato veje narežemo, listje stremo, karton raztrgamo. Poleg tega je pomembno plastenje, rjavi materiali dajejo strukturo in zračne žepe, zeleni pa hranila.

Foto: Kup listja

V mnogih šolah so te naloge razdeljene med učence: nekateri režejo, drugi dodajajo, tretji opazujejo spremembe v kompostu in vodijo zapiske. Tako kompostiranje postane tudi projektno delo, kjer vsak prispeva k skupnemu cilju.

Vlaga in prezračevanje

Kompost mora biti vlažen kot ožeta goba. Če je presuh, ga rahlo zalijemo, če je premoker, dodamo več rjavih materialov. Tedensko premešanje s vilami ali lopato poskrbi za dotok kisika in enakomerno razgradnjo. To je fizična aktivnost, ki lahko postane skupna naloga razreda, poleg učenja še priložnost za gibanje na prostem.

15 minut na teden

• 2 minuti za preverjanje vlage in vonja,
• 4 minute za dodajanje novih materialov,
• 3 minute za drobljenje in razporeditev,
• 5 minut za premešanje kupa.

Skupaj le 15 minut, a dolgoročno veliko pridobljenega znanja in kakovostnega komposta.

Širši pogled – več kot le zemlja

Ko šola začne kompostirati, se pogosto pokažejo širše koristi. Učenci se naučijo sodelovanja in razumevanja krožnih procesov. Starši dobijo spodbudo, da podobne navade prenesejo domov. Tudi občine lahko v tem vidijo model, kako zmanjšati količino bioloških odpadkov.

Ali lahko šole z majhnimi, a rednimi koraki ustvarijo okoljsko zavestne generacije? Kompostiranje kaže, da je odgovor pritrdilen. Črna zemlja, ki nastane iz ostankov malice in listja s šolskega dvorišča, ni le hranilo za vrt, je simbol odgovorne prihodnosti.

Pripravil: J.P.

Vir: Unicommerce.si, EPA, Gardening Know How, Pexels

The post Šolski kompost: 15 minut na teden za črno zemljo first appeared on NaDlani.si.