Razprava v Varnostnem svetu ZN: Podaljšanje ali postopni umik mirovnih sil iz Libanona

Po besedilu, o katerem poročajo mednarodne tiskovne agencije, bi se mandat UNIFIL-a podaljšal do 31. avgusta 2026. Dokument hkrati vsebuje določilo, da je dolgoročni cilj misije njeno postopno umikanje s terena, ko bo libanonska vlada prevzela izključno odgovornost za varnost v južnem delu države. Predvideno je, da bi se pogoji za to izpolnili v okviru širšega političnega dogovora, ki bi ga morale sprejeti vse vpletene strani.

Besedilo izpostavlja, da bi morala libanonska vojska postati edini varnostni akter v regiji, kjer so dolga leta dejavni oboroženi pripadniki šiitskega gibanja Hezbolah. To gibanje, ki ga podpira Iran, je kljub zahtevam mednarodne skupnosti ohranjalo svojo oboroženo strukturo in se je večkrat zapletlo v spopade z izraelskimi silami.

Ameriški in izraelski pomisleki

Kljub temu da je Francija osnutek resolucije uskladila s številnimi partnerji, ni povsem jasno, ali ima ta zadostno podporo za sprejetje. V Varnostnem svetu ZN imajo Združene države Amerike pravico veta, Washington pa doslej še ni razkril, ali bo osnutek podprl. Tiskovni predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva je v odgovoru na novinarska vprašanja poudaril, da „ne komentirajo tekočih pogajanj Varnostnega sveta“.

Po poročanju medijev je Izrael skeptičen do podaljšanja mandata, saj meni, da prisotnost UNIFIL-a na terenu ne zagotavlja učinkovite omejitve delovanja Hezbolaha. Izraelske oblasti so večkrat opozorile, da modre čelade ZN v južnem Libanonu ne morejo preprečiti tihotapljenja orožja in gradnje vojaške infrastrukture šiitskega gibanja, zato bi morali resno razmisliti o prihodnji vlogi misije.

Ozadje: UNIFIL od leta 1978

Začasne sile Združenih narodov v Libanonu so bile prvič napotene leta 1978, potem ko je Izrael izvedel obsežno vojaško operacijo na jugu države. Mandat je bil večkrat podaljšan in razširjen, predvsem po vojni med Izraelom in Hezbolahom leta 2006, ko je bil UNIFIL okrepljen z dodatnimi enotami iz več deset držav.

Glavna naloga sil je bila ločevanje izraelskih in libanonskih sil, spremljanje spoštovanja premirja in podpora libanonski vojski pri nadzoru meje. A v praksi se je misija pogosto soočala z omejitvami. V zadnjih letih so se razmere na meji ponovno zaostrile, občasni incidenti pa so pripeljali tudi do sporov med izraelskimi vojaki in pripadniki UNIFIL-a.

Novi izzivi po zadnji vojni

V južnem Libanonu so se razmere dodatno zapletle po zadnji vojni med Izraelom in Hezbolahom, ki se je končala s premirjem. Del dogovora predvideva okrepljeno prisotnost libanonske vojske na jugu države in uničevanje infrastrukture oboroženih skupin. Vlada v Bejrutu je pred kratkim vojski naložila, naj pripravi načrt za razorožitev Hezbolaha do konca leta, vendar je gibanje temu jasno nasprotovalo.

Medtem ko bi Izrael moral v skladu s premirjem popolnoma umakniti svoje enote z libanonskega ozemlja, je vojska ohranila nadzor nad nekaterimi strateškimi območji in nadaljevala z zračnimi ter topniškimi napadi. To je dodatno otežilo delovanje mirovnikov in povečalo napetosti v regiji.

Diplomatska dimenzija razprave

Osnutek francoske resolucije predvideva tudi okrepljena diplomatska prizadevanja za rešitev sporov glede mednarodno priznane meje med državama. Gre za tako imenovano „modro črto“, ki jo je ZN določil po izraelskem umiku iz Libanona leta 2000, a se meja v praksi še vedno občasno izpodbija.

Po informacijah, ki jih navaja Times of Israel, naj bi bilo glasovanje o resoluciji predvideno 25. avgusta, tik pred iztekom trenutnega mandata UNIFIL-a konec meseca. Članice Varnostnega sveta bodo do takrat morale uskladiti svoja stališča, kar pa bo zaradi različnih interesov zelo zahtevna naloga.

Negotova prihodnost

Čeprav je predlog uradno zasnovan kot kompromis – podaljšanje mandata ob hkratnem nakazilu na končni umik – se zdi, da je prihodnost UNIFIL-a še vedno negotova. Za Libanon, ki se že spopada z globoko gospodarsko in politično krizo, bi morebiten umik mirovnih sil pomenil dodatno breme za domače varnostne sile. Po drugi strani pa v Izraelu in deloma tudi v Washingtonu narašča prepričanje, da misija v sedanji obliki ne izpolnjuje pričakovanj.

Varnostni svet ZN je razpravo o resoluciji nadaljeval včeraj v poznih večernih urah. Diplomati, ki so bili prisotni na srečanju, poročajo o zahtevnih pogovorih, v katerih je bilo čutiti tako pritisk držav članic Evropske unije kot tudi zadržanost stalnih članic s pravico veta. Odločitev bo tako v veliki meri odvisna od politične pripravljenosti ključnih akterjev, da dosežejo soglasje glede prihodnje vloge ZN v Libanonu.

Ana Koren

Foto: Ameriška vojska/fotografija je simbolna [Foto; Pixabay/Military_Material]

Morda vas zanima tudi

Izjava dneva, 19. 8. 2025 [video]

Volkswagen dosegel prelomnico: 1,5 milijona vozil družine ID.

Kako podaljšati sezono paradižnika in paprike: Triki za jesenski vrt

Poroka Roberta Goloba in Tine Gaber: ljubezen, politika in slovenska zavist

Virus Zahodnega Nila, čikungunja in denga: Bolezni, ki jih prenašajo komarji, se širijo po Evropi

Pozabite na kis: Skrivnost čistega sadja je v nečem drugem

Starejši bratje in sestre niso le družba za igro – so temelj razvoja

8 zastarelih navad nege kože, ki jih je dobro opustiti

Prelomno odkritje v oceanu nakazuje možnosti nezemeljskega življenja

Objava Razprava v Varnostnem svetu ZN: Podaljšanje ali postopni umik mirovnih sil iz Libanona je bila najprej objavljena na Portal24.