Nova strategija Zelenskega, nejasni dogovori s Putinom – ali varnost Ukrajine visi na tuji vojski?

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po poročanju medijev ob obisku Bele hiše nastopil mirno in diplomatsko uravnoteženo, odgovarjal je kratko in zadržano ter izbral strategijo, ki so jo poimenovali: “Povej čim manj, izgubi čim manj.” Medtem ostaja nejasno, na kaj je v resnici pristal ruski predsednik Vladimir Putin in koliko podpore ima Zelenski pri evropskih zaveznikih.

“Predsednik Vladimir Putin je pristal na to, da Rusija sprejme varnostna jamstva za Ukrajino,” je izjavil Donald Trump na začetku srečanja z Volodimirjem Zelenskim in vodilnimi evropskimi predstavniki v Beli hiši. Izjava pomeni pomemben odmik od dosedanjega ruskega stališča, saj je Moskva leta vztrajno zavračala kakršnokoli formalno zaščito Ukrajine, ki bi ji jo nudil Zahod.

Trump se je pri tem skliceval tudi na svojega posebnega odposlanca Steva Witkoffa, ki je na Aljaski nakazal možnost oblikovanja varnostnega jamstva “po vzoru 5. člena Nata”. Ta določa, da je napad na eno članico zavezništva napad na vse. Trump je ob tem dodal, da verjame v možnost političnega dogovora: “Imam občutek, da bosta vi in predsednik Putin nekaj dosegla. Navsezadnje je odločitev v rokah predsednika Zelenskega in ukrajinskega naroda v dogovoru z ruskim predsednikom.”

Ruski diplomat: “Varnost samo s tujimi vojaki”

Boris Bondarev, nekdanji ruski diplomat, opozarja, da je Ukrajina lahko varna le, če bodo na njenem ozemlju stalno prisotne tuje vojaške sile v obsegu od 50.000 do 100.000 vojakov s celotno logistično infrastrukturo. “To morajo biti vojaki držav, s katerimi si Putin nikoli ne bi upal iti v vojno,” je dejal in dodal, da je v resnici mogoča le prisotnost ameriških sil.

Washington takšnega jamstva trenutno ne predvideva. Na vprašanje novinarke, ali bi Združene države Amerike pristale na vojaško navzočnost v Ukrajini v okviru obrambe po 5. členu Nata, je Trump odgovoril: “Ne vem, če bi to tako opredelil.” Ob tem je dodal, da bodo morale “evropske države prevzeti večji del bremena, ZDA pa pomagati”.

Občutljivi vprašanji – ozemlje in premirje

Trump je zbudil dodatne polemike, ko je namignil na možnost ozemeljskih kompromisov, ki bi rešitev spora vezali na obstoječe frontne črte. Zelenski je na to odgovoril, da o ozemlju ni mogoče razpravljati, izjema je le neposreden trilateralni dialog med njim, Putinom in Trumpom.

Foto: EPA

Shashank Joshi, urednik medija Economist, ocenjuje, da bi se takšno srečanje lahko zgodilo, vendar bi bil dogovor o miru, kakršnega želi Trump, zelo težko dosegljiv. “Za Zelenskega je politično nemogoče predati nezasedeno ozemlje brez izjemnih koncesij v zameno. Sicer mu je bolje nadaljevati boj in preizkusiti srečo na bojišču,” opozarja Joshi. Po njegovih besedah Putinove zahteve po Donbasu niso zgolj simbolne, ampak temeljijo na vojaško-strateški logiki, saj je območje ob Donecku v zadnjem letu postalo pomemben ukrajinski obrambni pas.

Evropski voditelji so sicer skušali pokazati enotnost, vendar so bila razhajanja med njimi očitna. Nemški kancler Friedrich Merz je poudaril, da je premirje predpogoj za nadaljnja pogajanja, francoski predsednik Emmanuel Macron pa je predlagal celo t. i. “kvadrilateralni” format, ne da bi pojasnil, kdo bi bil četrti udeleženec.

Različni poudarki evropskih voditeljev

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in italijanska premierka Giorgia Meloni sta podprli jamstva po Natovem vzoru, medtem ko je finski predsednik Alexander Stubb ocenil, da je bil v zadnjih tednih dosežen večji napredek kot v zadnjih treh letih. Generalni sekretar Nata Mark Rutte je dejal, da se vojna lahko konča, “če bomo to dobro odigrali”, britanski premier Keir Starmer pa je izrazil upanje v “zgodovinski dogovor”.

Foto: EPA

Kljub optimističnim izjavam ostaja vprašanje, koliko so bili evropski voditelji v zasebnih pogovorih pripravljeni pritisniti na Trumpa in koliko so se raje izognili odprtemu sporu, da bi v javnosti ohranili videz enotnosti.

Zelenski med diplomacijo in pritiski

Zelenski je svoj nastop v Washingtonu oblikoval premišljeno – bil je zadržan, kratek in diplomatsko uravnotežen. Čeprav je bil sprejet topleje kot na februarskem obisku, ostaja odprto vprašanje, ali je iz Bele hiše odšel z ugodnejšimi pogoji, kot poroča Jutarnji list.

Ob tem se zdi, da je Putin uspel prepričati Washington, da je pot brez premirja in ob ozemeljskih koncesijah najhitrejša pot do konca vojne, ki jo Trump želi doseči. Ključno vprašanje prihodnjih dni je, ali je bila ameriška administracija pri pritiskih na Zelenskega, naj sprejme takšno rešitev, uspešna in koliko resnične podpore za vztrajanje pri svojem stališču je prejel od evropskih zaveznikov.

A. G.