ARTICLE AD

Sinočnji vrh v Beli hiši ni prinesel preboja, zgodila pa se je vrsta premikov v smeri končanja vojne. Tako vsaj kaže glede na izjave, ki so se zvrstile pred in po skupnih in ločenih srečanjih, kot tudi glede na dokaj prijateljsko vzdušje, ki je spremljalo pogovore najprej med predsednikom ZDA Donaldom Trumpom in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim ter nato med njima in sedmimi evropskimi političnimi predstavniki in šefom zveze Nato.
Trajni mir v kombinaciji z varnostnimi jamstvi za Ukrajino so bile prioritete, ki so jih sinoči zagovarjali čisto vsi: Ukrajina, Evropska unija, Združeno kraljestvo, Nato in po svoje tudi ZDA, pri čemer je Trump znova jasno poudaril, da bodo ameriške sile zgolj pomagale evropskim državam, ki morajo biti »prva obrambna linija«, saj da s to vojno sam nima nič. Zakuhal jo je Joe Biden, je znova poudaril ameriški predsednik. »Ob koncu srečanj sem poklical predsednika Putina in se začel dogovarjati za srečanje med predsednikom Putinom in predsednikom Zelenskim na kraju, ki ga bomo še določili. Po tem srečanju bomo imeli tristranski sestanek, na katerem bosta prisotna oba predsednika in jaz,« je na omrežju Truth Social zapisal Trump.Ukrajina naj bi sicer Trumpu kot del dogovora, da bi pridobila jamstva ZDA o varnosti po mirovnem dogovoru z Rusijo, ponudila možnost nakupa ameriškega orožja v vrednosti do sto milijard dolarjev, je ob sklicevanju na britanski časnik Financial Times poročala tiskovna agencija Reuters. Nakup orožja naj bi financirale evropske zaveznice.
Še pred začetkom včerajšnjega dogajanja v Washingtonu je bilo znano, da so imeli sestanki le en cilj: pridobiti predsednika Trumpa na stran Kijeva in Bruslja, ki nasprotujeta predaji ukrajinskih ozemelj Rusiji.Pri ciljih – miru in varnostnih jamstvih za Ukrajino – torej ni razhajanj, dogovor o načinih, kako jih doseči, pa zna biti bolj zapleten. Trump bi namreč ubral najhitrejšo in za Ukrajino dokaj neugodno pot, zaveznice Kijeva pa vztrajajo pri tem, da se mednarodne meje ne smejo spreminjati s silo.