Predlogu glede dostopa do registra dejanskih lastnikov se obeta podpora

Predlogu novele zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, ki spreminja dostop do podatkov iz registra dejanskih lastnikov, se v DZ obeta podpora. Svoboda je vložila dopolnili za neovirano delo raziskovalcev, kar koalicija podpira. V SDS predlogu ne bodo nasprotovali, nasprotno so napovedali v NSi. Glasovanje bo v torek.

Glavni cilj predloga novele zakona je prenos spremenjene evropske direktive glede dostopa do registra dejanskih lastnikov. Po sodbi Sodišča EU, da je prejšnja ureditev omogočala nesorazmeren dostop do nekaterih podatkov, je Evropska komisija spremenila direktivo tako, da je dostop do registra dejanskih lastnikov omejila na osebe, ki za takšen dostop izkažejo upravičen interes.

Kot je danes povedala državna sekretarka na ministrstvu za finance Gordana Pipan, je Svoboda po opozorilih nekaterih organizacij vložila dopolnili, s katerima se bo določenim osebam omogočalo dostop do teh podatkov. “Novinarji, osebe s področja znanstvenoraziskovalne dejavnosti in nevladne organizacije bodo lahko še naprej dostopali do podatkov v registru dejanskih lastnikov, saj se zanje že na ravni zakona ugotavlja, da imajo upravičen interes,” je dejala.

Vzpostavlja se še pravno podlago za povezavo registra dejanskih lastnikov s sistemoma, ki podpira poslovanje proračunskih uporabnikov oz. je namenjen podpori izvajanju evropske kohezijske politike. Sprememba se nanaša tudi na izboljšanje režima povratnih informacij ter na status častnih konzulov funkcionarjev, ki ne bodo več opredeljeni kot politično izpostavljene osebe.

Lucija Tacer iz Svobode je poudarila, da so novinarji in organizacije civilne družbe, ki preiskujejo ali se borijo proti kriminalu in korupciji, integralni del družbe, ki si želi izkoreniniti korupcijo. “Zato morajo do takih podatkov nujno imeti dostop,” je dejala in dodala, da sta temu namenjeni dopolnili.

Tudi Milan Jakopovič iz Levice je dejal, da nova evropska pravila omogočajo dostop le tistim, ki izkažejo upravičen interes, kljub strožjim pogojem pa predlog omogoča, da imajo novinarji, raziskovalci, nadzorni organi in drugi z utemeljenim razlogom avtomatičen dostop do podatkov, brez posebnega dokazovanja interesa. “Upravičenci bodo morali z osebnimi podatki ravnati etično in odgovorno,” je dejal in predlogu napovedal podporo.

Bojana Muršič iz SD je ocenila, da dopolnili Svobode še vedno ne omogočata popolnega dostopa brez preverjanja, a ju podpirajo kot trenutno najboljši približek rešitvi, skladni z direktivo in javnim interesom. “Zakon bomo podprli le, če bosta sprejeti dopolnili,” je dejala. Če bodo nato ugotovili, da ureditev ovira novinarsko ali raziskovalno delo, bodo DZ predlagali spremembe zakona. “Žalosti pa nas, da se znova krepi miselnost, ki človekove pravice in javni interes rangira tako, da zasebnost premožnih vedno prevlada nad splošno koristjo,” je povedala.

Franc Breznik iz SDS je spomnil, da so na matičnem odboru DZ neuspešno predlagali dopolnilo, s katerim bi jasno opredelili, da se kot politično izpostavljene osebe štejejo izvoljeni predstavniki nacionalnih zakonodajnih teles, ne pa tudi predstavniki lokalnih, kot so denimo občinski svetniki. “Prepričani smo, da bi sprejem dopolnila prispeval k bolj sorazmerni in pravični obravnavi ter zmanjšal možnost za nesorazmerne posege v zasebnost ter poslovanje posameznikov, ki delujejo na lokalni ravni,” je dejal. Kljub temu predlogu ne bodo nasprotovali.

Predlog po navedbah Jerneja Vrtovca iz NSi prinaša dobre rešitve na področju boljše komunikacije med uradom za preprečevanje pranja in zavezanci ter povezave registra z drugimi informacijskimi sistemi. Podpirajo tudi črtanje častnih konzularnih funkcionarjev s seznama politično izpostavljenih oseb. A glavna težava je omejitev dostopa do podatkov. “To lahko oteži delo novinarjev in sproži sume o netransparentnosti. Tudi Komisija za preprečevanje korupcije je bila do tega dela zakona zelo kritična. Zato bomo zakonu nasprotovali,” je napovedal.

V poslanski skupini Nepovezanih poslancev po besedah Tineta Novaka predlogu ne bodo nasprotovali. Kot je med drugim dejal, pozdravljajo predlog, da se upravičeni interes za dostop priznava tudi medijem za pripravo vsebin. “Vloga medijev kot čuvajev demokracije je namreč ključna in njihov dostop do podatkov ne sme biti oviran,” je povedal.