Šefic: V obnovi po poplavah narejenega izjemno veliko, ob sanaciji tudi sistemske spremembe

V obnovi po ujmi avgusta 2023 je bilo doslej narejenega izjemno veliko, je danes ocenil vodja vladne službe za obnovo po poplavah in plazovih Boštjan Šefic. Ob sanaciji po njegovih besedah izvajajo tudi sistemske spremembe, s katerimi se je prej odlašalo, še vedno pa ostaja veliko izzivov. Država je doslej za obnovo namenila 1,16 milijarde evrov.

“Naš cilj je hitra in učinkovita, vendar kakovostna sanacija,” je danes na srečanju z novinarji na Koroškem dejal državni sekretar in vodja vladne službe za obnovo po poplavah in plazovih Boštjan Šefic. Ocenil je, da stvari tečejo v pravo smer, da je situacija danes “neprimerno boljša kot pred dvema letoma” ter da je Slovenija tudi v primerjavi s tujimi državami, ki so se soočile s podobnimi situacijami, uspešna in jih deloma tudi “prehiteva”.

Šefic je pohvalil delo občin, ki so po njegovih besedah naredile ogromno, a hkrati ugotavlja nekatere pomanjkljivosti. Med drugim je bilo treba zaradi pomanjkljivosti in na hitro pripravljenih projektov nekatere zadržati. Na nekatere kritike koroških občin o tem, da je v postopkih preveč administrativnih ovir in da se predolgo čaka na recenzije državne tehnične pisarne, pa je dejal, da je treba upoštevati stroko in da je dolžnost državno tehnične pisarne opozoriti na pomanjkljivosti.

Za odpravo pomanjkljivosti morajo nato poskrbeti občine same s svojimi projektanti, je dodal. Prav kakovost projektov in delo projektantov je eden od izzivov, ki jih je izpostavil Šefic. Napovedal je, da se bodo še ta mesec skupaj z ministrstvom za naravne vire in prostor sestali s predstavniki Inženirske zbornice Slovenije z namenom poiskati rešitve za ugotovljene pomanjkljivosti.

Doslej je sicer državna tehnična pisarna v recenzije prejela projekte 99 občin, od skupno 1221 projektov, prejetih v recenzijo, pa je ostalo neizvedenih še 250 recenzij. V pisarno medtem prihajajo še novi projekti. Z njimi se tam ukvarja 25 oseb različnih strok, skupno pa v državni tehnični pisarni dela 48 oseb, je povedal vodja pisarne Mitja Pekeč. Pomanjkanje projektantov je eden od izzivov obnove po poplavah, prav tako pomanjkanje delovne sile pri izvajalcih.

Pekeč je posebej izpostavil plazove. Evidentiranih je prek 2000 plazov, od tega jih je 569 državna tehnična pisarna pregledala in izvedla recenzije oz. poročila. Sanacije manjših plazov izvajajo občine, sanacijo 17 večjih plazov pa bo prevzelo ministrstvo za naravne vire in prostor, ki po Pekečevih besedah vzpostavlja novo službo, ki se bo s temi plazovi kontinuirano ukvarjala.

To je ena od sistemskih sprememb, ki se izvajajo hkrati s sanacijo po ujmi in s katerimi se je po besedah Šefica v preteklosti odlašalo. Med sistemskimi spremembami je navedel tudi popis več kot 600 mostov ter to, da se nekatere rešitve, ki so jih uvedli ob sanaciji po poplavah, pretakajo v sistemsko zakonodajo.

Nekatere novosti, ki jih prinaša novela zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev, je sicer danes predstavil državni sekretar Jure Leben. Računa, da bo novela sprejeta do 20. julija.

Šefic je kot pomembno za varnost ljudi izpostavil tudi sprotno in stalno vzdrževanje vodotokov, pri čemer bodo investicije, podobno kot pri plazovih, potekale še dlje kot pet let po ujmi. To je sicer obdobje, v katerem Šefic ocenjuje, da je sanacija po poplavah lahko zaključena.

Pristojni so danes med drugim predstavili tudi primer lastnikov hiše na Koroškem Selovcu v Občini Ravne na Koroškem, katerih hiša je na seznamu za odstranitev zaradi grozečega plazenja hriba, na katerem stoji. Lastnik hiše Stjepan Maček je za medije povedal, da je z izvedenimi postopki zadovoljen, tudi z odškodnino, s katero sta z ženo kupila drugo hišo v občini, kamor se bosta preselila predvidoma v dveh mesecih. Nato bodo stekli postopki za rušenje ogrožene hiše.

Na seznamu za odstranitev objektov zaradi nevarnosti poplav in plazov je trenutno skupno 343 objektov, Šefic pa ocenjuje, da bo končna številka okoli 350. Za 201 objekt so lastnikom že izplačali odškodnine v skupni vrednosti okoli 64 milijonov evrov, za preostale postopki še tečejo.

Doslej sta bila porušena dva objekta, oba na Koroškem, do konca letošnjega leta pa bo po ocenah pristojnih odstranjenih več kot 40 objektov. Večina lastnikov si je ali si bo nove objekte gradila sama. Poseben izziv pa bo devet kmetij, saj bo treba nekatere od njih v celoti preseliti na druge lokacije, je še povedal Šefic.