Politični kapital Golobove vlade: primanjkljaj rekorden, odhodki za plače v javnem sektorju rekordni, Slovenija pa zadnja po črpanju EU sredstev

Smo lahko z vlado Roberta Goloba zadovoljni? Kakšen politični kapital pušča za seboj?

Bruto dolg države je okoli 67,0 % BDP. –  Statistični urad Republike Slovenije Proračun je letos začel z večjim primanjkljajem kot lani – v prvih treh mesecih je proračunski primanjkljaj znašal  454 milijonov EUR, kar je 21 % več kot isto obdobje lani. –  Forbes Slovenija

Po napovedih UMAR-a (Pomladanska napoved 2025) je bila nominalna rast plač v javnem sektorju lani okoli 4,6 %, realno nižja (zaradi inflacije) a še vedno prisotna. umar.gov.si Lanuarja 2025 je bila medletna rast povprečne bruto plače v javnem sektorju približno 10,2 % – kar je precej nad rastjo v zasebnem sektorju, prav tako pa povzroča ne samo nezavidljivo stanje javnih financ, vendar tudi težave, saj se javne službe močo dražijo (vrtci, domovi za ostarele).

Slovenija zaostaja pri črpanju evropskih sredstev, prav tako nam sledi nevarnost, da bomo morali izpogajana sredstva vrniti. V kolikor bomo sredstva vračali, se zna zgoditi, da bo Slovenija prispevala več v EU proračun, kot iz njega prejela, kar pomeni, da bomo postali prvič v zgodovini neto plačniki in ne bomo več neto prejemniki. 

Zakaj je zgodba o porabi evropskih sredstev tako kompleksna? V prvi vrsti primanjkuje izkušenega in usposobljenega kadra, ki bi projekte peljal tako kot se zagre. Torej gre za kombinacijo sistemskih, političnih in upravnih težav. Dejstvo ostaja, da je pri evropskih sredstvih preveč birokracije, postopki projektov pa so zapleteni, kar pomeni, da morajo biti ljudje, ki jih vodijo in razpisujejo (ter nato prijavljajo) vešči in usposobljeni, zagotovo pa ne smejo biti le politično nastavljeni:

• Projekti morajo skozi veliko faz (priprava, odobritev, javna naročila, revizije), postopki pa so počasni.

• Vsako ministrstvo in agencija imajo svoje razlage pravil, kar povzroča podvajanja in dodatne zamude.

Projekti so slabo pripravljeni, veliko projektov je prijavljenih brez dobre predhodne analize, zato kasneje padejo na preverjanjih ali pa se ustavijo, ker nimajo ustreznih dovoljenj (okolijska soglasja, zemljišča, gradbena dovoljenja …). Slovenija pogosto začne s pripravo projektov šele, ko se že odpre razpis, ne pa vnaprej, saj so razpisni pogoji zahtevni, pri čemer primanjkuje iznajdljivosti, kadrov in znanja. V državni upravi in na občinah primanjkuje usposobljenih ljudi za pripravo projektov in vodenje zahtevnih finančnih shem.  Veliko izkušenih ljudi je odšlo v zasebni sektor ali tujino, ker so pogoji dela in plače v javnem sektorju manj konkurenčni.

Notranjska.si