Poklon sinovoma Gornjega Posočja, ki sta delovala v nemirnih časih

Anton Gregorčič in Andrej Slavko Uršič: dva sinova Gornjega Posočja, ki sta vsak v svojem obdobju delovala v nemirnih časih. Prvi je še za časa habsburške vladavine veljal za pomembnega duhovnika ter kulturnega in političnega delavca, deželnega in državnega poslanca, ki je odigral pomembno vlogo zlasti pri razvoju slovenskega šolstva na Goriškem in uveljavljanja slovenskega jezika. Drugi pa je bil v času fašistične strahovlade na Primorskem emigrant, po drugi svetovni vojni pa prepričan zagovornik demokratične ureditve in nasprotnik komunističnega režima, ki je zavladal v Sloveniji oz. Jugoslaviji.

31. avgusta 1947 ga je takratna jugoslovanska tajna služba Udba ugrabila med Starim Selom in Kobaridom, za njim pa se je izgubila vsaka sled, po najnovejših raziskavah naj bi bil usmrčen leta 1950 v ljubljanskih zaporih po nekajletnem zasliševanju. Gregorčič in Uršič imata danes spominska obeležja, pa tudi idejne naslednike, zbrane v slovenskih organizacijah na Goriškem in Tržaškem - krožku Anton Gregorčič, Svetu slovenskih organizacij, stranki Slovenska skupnost, Zvezi slovenske katoliške prosvete in Slovenski prosveti.

Ohranjanje spomina

Te organizacije - v prvi vrsti krožek Anton Gregorčič - so v sodelovanju z Občino Kobarid in ob podpori Dežele Furlanije - Julijske krajine ter Urada vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu v soboto, ob 100-letnici Gregorčičeve smrti, ki jo obhajamo v letošnjem letu, in 78. obletnici Uršičeve ugrabitve, organizirali celodnevni niz dogodkov v spomin na obe osebnosti.

Dopoldanski in tudi osrednji dogodek sobotnega niza je predstavljala spominska svečanost pred obeležjem, ki ga je leta 2001 na pročelju rojstne hiše Andreja Uršiča v Kobaridu dalo postaviti društvo TIGR in kjer se je Uršičevega lika v svojem osrednjem nagovoru spomnil tržaški novinar Ivo Jevnikar.

Več v današnjem (torkovem) Primorskem dnevniku