Problematika Dobruške vasi, kjer za nekatere veljajo pravila, za druge anarhija

Saga z Dobruško vasjo ima dolgo brado – črnograditeljsko naselje, v katerem so Romi prejšnji mesec streljali v zrak z avtomatskim orožjem, že dolgo stoji na zemljišču Kmetijske zadruge Trebnje–Krka in na zasebnih zemljiščih. O obsegu problematike in njenih posledicah smo govorili z direktorjem zadruge Stankom Tomšičem. 

Tamkajšnja problematika je znana že več kot desetletje, samo naselje pa, kot je pred leti povedala ena izmed prebivalk naselja, domnevno stoji že več kot 80 let. Leta 2013 je o problematiki poročala že RTV. Naselje je takrat obsegalo deset tisoč kvadratnih metrov, ki jih lastnica Kmetijske zadruge Krka še danes ne more uporabljati, niti prodati.

Črnograditejsko naselje ni stalo na poti zgolj načrtom zadruge, temveč tudi občine Škocjan. Kljub temu da hiše v naselju, s svetlimi izjemami, niso legalizirane, je bila v naselju že pred enim letom prisotna elektrika in vodovodna napeljava. Kot je za Dolenjski list lansko leto povedal župan občine Škocjan Jože Kapler, je bila voda zagotovljena že leta 2012, pri čemer pa do vode niso prišle vse hiše zaradi medsebojnega nagajanja med Romi. Nekateri ne pustijo prekopati delov zemljišč, za katere očitno smatrajo, da so njihova, čeprav seveda niso. Elektrika naj bi bila pri nekaterih hišah prisotna že izpred leta 1990, nato pa si jo kar po zraku napeljujejo med hišami, kar predstavlja precejšnjo nevarnost. Vsi ostali v Sloveniji, “civili”, kot ostale državljane poimenujejo Romi, potrebujemo za električni in vodovodni priključek gradbeno dovoljenje, le Romi ga očitno ne.

Kaj se z omenjenim naseljem dogaja danes, smo povprašali direktorja Kmetijske zadruge Trebnje–Krka Stanka Tomšiča, ki je s prevzemom vodenja zadruge podedoval tudi staro problematiko Dobruške vasi. KZ Trebnje je lastnica zemljišča v Dobruški vasi, ki je veliko približno deset tisoč in sto kvadratnih metrov in je skoraj v celoti poseljeno s črnimi gradnjami. Gre za delno območje proizvodnih dejavnosti, delno je opredeljeno kot ekološko pomembno območje. Delno je tudi poplavno. 

“Dejstvo je, da gre za privatna zemljišča, ki so uzurpirana s strani nezakonite gradnje, zgrajena brez potrebnih dovoljenj, v neskladju s prostorskimi akti. Sedaj je na zemljiščih “plobma”, se pravi, nam je kot lastniku onemogočen promet s temi nepremičninami. Po moji oceni gre za evidenten primer nedelovanja pravne države oz. v tem primeru rabe različnih pravil za različne državljane,” pove Tomšič.

Ministrstva se otepajo zadeve
Problem Dobruške vasi se zdi nerešljiv. Prejšnja zadruga, ki je bila lastnica območja, se je v preteklosti sestajala s pristojnim ministrstvom, lokalno skupnostjo in predstavniki romske skupnosti. Rešitve niso našli in glede na povedano bo iskanje rešitev v prihodnosti še težje. Kot toži Tomšič, je pri svojih pozivih na pristojna ministrstva naletel na gluha ušesa. Njihov prvi dopis je leta 2022 romal na ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Tam so jim odvrnili, da zadeva ni v njihovi pristojnosti, in jih napotili na ministrstvo za okolje. Tudi na to so naslovili dopise, a niso prejeli nobenega odgovora.

KZ Trebnje

Zakaj se ministrstva ne želijo lotiti problematike Dobruške vasi? “Ker gre za vroč kostanj. Ker za sabo potegne celo vrsto postopkov, od spremembe prostorskega akta do prenosa lastništev teh objektov do ureditev razmerij z lokalno skupnostjo, ki si sicer po mojih informacijah ne želi, da bi tam ostalo romsko naselje. Cela vrsta odprtih vprašanj je, ki bi jih bilo potrebno rešiti, verjetno pa bi bilo potrebno sprejeti tudi določene kompromise,” odgovarja Tomšič in dodaja, da očitno ni dovolj interesa, da bi se problematika rešila.

In nadaljuje, da je problem Dobruške vasi mogoče rešiti samo na dva različna načina. Naselje legalizirati ali pa nezakonite objekte odstraniti z zemljišča oziroma jih porušiti, kar je tudi običajna usoda objektov brez ustreznih dovoljenj, ki jih postavijo ostali državljani.

Sam pravi, da bi bilo potrebno spremeniti status teh zemljišč, objekte legalizirati in prenesti lastništvo na prebivalce kraja. “S tem bi se vzpostavila tudi odgovornost do te nepremičnine. To bi bil po moji oceni pravilen postopek. Verjetno si težko predstavljamo, da bi se te ljudi preselilo,” oceni Tomšič.

Direktor Kmetijske zadruge Trebnje–Krka Stanko Tomšič (Foto: KZ Trebnje–Krka)

Za nekatere veljajo pravila, drugim je dovoljena anarhija
Zanimalo pa nas je tudi, kako si razlaga dejstvo, da imajo nekateri objekti v Dobruški vasi vodovod in električne priključke, kljub temu da nimajo gradbenih dovoljenj.

Pred koncem pogovora smo ga tudi povprašali, ali vidi kakšno povezavo med problematiko Dobruške vasi in zadnjim incidentom, ki je dobil pozornost medijev. Iz vasi je bilo namreč slišati streljanje z avtomatskim orožjem, kmalu za tem pa so izstreljeni naboji prileteli na tla v bližnji okolici.

Tako je odgovoril: “Težko komentiram – dejstvo je, da status oz. stanje na teh območjih ni ustrezno urejeno, da ne veljajo enaka pravila, predvsem pa enake obveznosti za vse državljane. Najprej bi bilo potrebno urediti prostorsko problematiko. Kdor tam prebiva, bi moral prebivati zakonito. Kdor prebiva na svoji lastnini ali ima to lastnino v najemu, mora za to lastnino tudi odgovarjati. Sedaj pa nihče za nič ne odgovarja, nihče nima lastnine, nikomur ni možno naložiti nobenih obveznosti. Rekel bi, da je to razlog, da je na tem območju čedalje večja anarhija in čedalje več si nekateri dovoljujejo.”

Ž. K.