ARTICLE AD
Ameriški predsednik Donald Trump je 21. avgusta po srečanjih z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in ukrajinskim voditeljem Volodimirjem Zelenskim napovedal, da bo v dveh tednih jasno, ali je dosežen napredek pri miru v Ukrajini. Trump je ob tem posvaril, da bo v nasprotnem primeru „ubral drugačen pristop“, vendar doslej novih ukrepov ni napovedal. Medtem se razmere na fronti in v diplomatskem prostoru niso bistveno spremenile.
Rusija je avgusta okrepila poletno ofenzivo na vzhodu Ukrajine, zlasti v regiji Doneck, ki jo poskuša v celoti zavzeti že od leta 2014. Po navedbah ukrajinskih in neodvisnih virov so bile glavne tarče Moskve območja Dobropilje, Pokrovska in Kostjantinivke. Sredi meseca so ruske enote začasno prebile obrambo pri Dobropilju, a je Kijev tja napotil okrepljene sile, med drugim tudi pripadnike Azovskega korpusa.
Ukrajinska vojska je nato poročala, da je uspela stabilizirati fronto, očistiti Pokrovsk ruskih sabotažnih skupin in osvoboditi nekaj naselij, poroča Euronews. Projekt odprtokodnih obveščevalnih podatkov DeepState je ocenil, da se je tempo ruskega napredovanja avgusta upočasnil za 18 odstotkov. „Povečanje okupiranega ozemlja je praktično ničelno,“ so zapisali pri omenjeni skupini.
Stopnjevanje zračnih napadov
Ob napredovanju na kopnem so ruske sile hkrati okrepile zračne napade na Ukrajino. Od srečanja Trump–Putin na Aljaski 15. avgusta je Rusija izstrelila več kot 3300 raket in brezpilotnih letal. Eden od najhujših napadov je bil 28. avgusta, ko je Moskva uporabila več kot 600 projektilov in brezpilotnikov ter poškodovala stavbe Evropske unije in Britanskega sveta v Kijevu. V napadu je umrlo 25 ljudi, med njimi štirje otroci.
Mesec prej je ruski napad v Kijevu terjal 32 življenj, julija pa je Moskva izvedla največji zračni napad od začetka invazije, pri katerem je uporabila več kot 700 projektilov. Po navedbah ukrajinskih oblasti Rusija z napadi načrtno uničuje civilno infrastrukturo, kar se ujema z napovedmi Kremlja, da bo jeseni znova udaril po energetskih objektih, s ciljem povzročiti izpade elektrike in ogrevanja.
Neuresničeni načrti za mirovni vrh
Trump je v izjavi ob koncu srečanja na Aljaski dejal, da bi moral slediti neposreden pogovor med Zelenskim in Putinom, po možnosti najprej v dvostranski obliki, nato pa s prisotnostjo ameriškega predsednika. Kot možne lokacije so se omenjali Katar, Savdska Arabija in Turčija.
Vendar je nalog za prijetje Putina, ki ga je izdalo Mednarodno kazensko sodišče zaradi deportacije ukrajinskih otrok, močno omejil izbiro lokacij, saj bi bil aretiran v večini držav podpisnic Rimskega statuta. Švica in Avstrija sta sicer nakazali, da bi lahko zagotovili imuniteto za sestanek, vendar Moskva do zdaj ni pokazala pripravljenosti.
„Med Trumpom in Putinom ni bil dosežen noben dogovor o srečanju z Zelenskim,“ je poudaril svetovalec Kremlja Jurij Ušakov. Moskva namreč vztraja, da „priprave niso končane“ in da ukrajinski predsednik nima prave legitimnosti.
Zelenski je medtem večkrat izrazil pripravljenost na pogovor iz oči v oči s Putinom, ob tem pa ZDA pozval k strožjim ukrepom, če bo Rusija še naprej zavračala pogajanja. Trump je ob tem ponovil, da bo „ubral drugačen pristop“, a do sedaj ni predstavil nobenih novih sankcij ali pritiskov.
Na bojišču Moskva medtem premestila dodatne enote, med drugim mornariško pehoto in zračno-desantne sile, kar po oceni analitikov kaže na priprave na jesensko ofenzivo. Glavna usmeritev ostaja Pokrovsk in Dobropilje, kjer ruske sile skušajo obiti ukrajinske utrdbe.
Putin je ob nedavnem obisku Kitajske dejal, da se ruski cilji ne spreminjajo, odgovornost za vojno pa znova pripisal Zahodu in zvezi Nato. Po navedbah Euronews ruski predsednik tako ne kaže nobenih znakov, da bi bil pripravljen skleniti premirje.
Foto: Wikimedia/ Ruski predsedniški urad za stike z javnostmi in informiranje/fotografija je simbolna
Morda vas zanima tudi
Objava Dva tedna po Trumpovi napovedi: Vojna v Ukrajini se nadaljuje je bila najprej objavljena na Portal24.