Odbor DZ za vnovično potrditev novele zakona o zaščiti živali

Pristojni odbor DZ je z devetimi glasovi za in enemu proti DZ predlagal ponovno potrditev novele zakona o zaščiti živali. Vnovično odločanje o zakonu sledi vetu, ki ju je državni svet sprejel v torek. Koalicijski poslanci so državnim svetnikom v razpravi med drugim očitali, da se zavzemajo za ohranitev okrutnih praks ravnanja z živalmi.

Kot je na seji odbora DZ za kmetijstvo ponovil državni svetnik Branko Tomažič, novela zakona o zaščiti živali ni strokovno utemeljena, pravno vzdržna in izvedljiva. “Prav tako je zakon parcialen in ne rešuje dobrobiti vseh živali ter ni usklajen z zakonodajo EU ali jo pretirano postavlja, prepoveduje gospodarsko dejavnost, zmanjšuje konkurenčnost slovenskih rejcev, ne upošteva posebnosti slovenskega podeželja ter ogroža prehransko varnost in samooskrbo,” je nanizal.

Med prezrtimi predlogi pristojne komisije državnega sveta in nevladnih kmetijskih organizacij v tretji obravnavi zakona pa je med drugim izpostavil podaljšanje prehodnega obdobja za prepoved reje kokoši v obogatenih kletkah in prepoved kastracije pujskov brez uporabe anestezije. “Tukaj nismo bili izrecno proti, ampak smo prosili za podaljšanje, da zakonodaja upošteva smernice in zakonodajo EU ter ne uvaja strožjih pogojev reje, kot jih določa evropski pravni red,” je pojasnil Tomažič.

Po njegovih navedbah novela zakona tudi ne predvideva finančnih nadomestil ali sistemskih podpor za prestrukturiranje reje kokoši. Državnim svetnikom se zdi nerealna tudi ureditev prepovedi nastanitve psov v kletkah v stanovanjskih prostorih, kot neučinkovito pa ocenjujejo obvezno označevanje lastniških mačk.

Ministrica za kmetijstvo Mateja Čalušić je ponovila že večkrat izpostavljen namen zakona, ki želi po njenih besedah odgovoriti na pomanjkljivosti, ki so se v praksi pokazale kot problematične, ter okrepiti mehanizme, ki omogočajo večjo sledljivost in boljšo zaščito živali ter pravičnejšo porazdelitev odgovornosti.

Med glavnimi zakonskimi novostmi je omenila uvedbo seznama dovoljenih vrst eksotičnih živali, obvezno označevanje lastniških mačk, spremenjen model financiranja oskrbe zapuščenih živali, ki omogoča dodatno financiranje zavetišč in možnost gradnje novih občinskih zavetišč, ter vzpostavitev evidence izrečenih prepovedi posedovanja živali.

Ta bo po oceni ministrice omogočala učinkovitejše preprečevanje ponavljajočega se nasilja in zanemarjanja živali. “Zakon prav tako širi pristojnosti inšpekcijskega nadzora, kar zadeva ukrepanje v primerih težjih kršitev pri ravnanju z živalmi. Bolj jasni in razširjeni ukrepi bodo omogočali učinkovitejšo zaščito živali v primeru ogroženosti zlorab in hujšega zanemarjanja,” je bila jasna.

Glede prepovedi baterijske reje kokoši nesnic, ki jo vidi kot “doprinos k zaščiti živali”, pa je dejala, da gre za cilj, ki ga zasleduje tudi EU. Ob tem je spomnila na nizek delež rejcev v Sloveniji, ki še redijo kokoši v obogatenih kletkah. “Večkrat smo slišali, da je teh 35. To je pokazatelj, da je bil v Sloveniji že skoraj v celoti izveden prehod na alternativne načine reje kokoši nesnic,” je prepričana Čalušič, ki je spomnila tudi na dejstvo, da vedno več potrošnikov zavestno izbira jajca iz proste talne ali ekološke reje, kar potrjujejo tudi trgovci.

O uvedbi prepovedi kirurške kastracije mladih pujskov do sedmega leta starosti brez uporabe anestezije in analgezije pa je dejala, da je ta utemeljena z vidika zagotavljanja višjih standardov dobrobiti živali in upoštevanja sodobnih etičnih norm v kmetijstvu. Aktivnosti za opuščanje tovrstne kastracije pa po njenih besedah potekajo tudi na ravni EU in v drugih državah članicah.

V kratki razpravi so koalicijski poslanci vnovič poudarili številne izboljšave na področju dobrobiti živali in dvig standardov za njihovo zaščito, ki jih novela prinaša. Poslanec Svobode Tomaž Lah je dejal, da ne gre za napad na kmete, ampak za pomoč, da se bodo lahko pravočasno prestrukturirali. Ob tem je zavrnil očitke, da novela ne prinaša sistemskih podpor za prestrukturiranje reje kokoši. Po njegovih besedah bo namreč ministrstvo v ta namen pripravilo tudi uredbo in objavilo razpis.

Tatjana Greif iz Levice pa je odločitev o odločilnem vetu označila za “utečeno prakso državnega sveta metanja polen pod masko demokratičnih mehanizmov”. Po njenem mnenju gre v primeru baterijske reje in kastracije pujskov na živo za mučenje živali. “Očitno je, da se zavzemate za ohranitev teh okrutnih praks,” je očitala državnim svetnikom.

Na previdnost pri označevanju nečesa kot mučenje živali pa je opozorila poslanka NSi Vida Čadonič Špelič. Kot je izpostavila, kmetje, ki trenutno izvajajo rejo kokoši nesnic v obogatenih kletkah, v skladu z definicijo, kaj je mučenje živali, tega ne izvajajo. Enako je tudi v primeru izvajanja kastracije pujskov na živo.

Za vnovično potrditev novele zakona na izredni seji je na odboru glasovalo devet članov, poslanka Čadonič Špelič pa je bila proti. DZ bo moral na četrtkovem vnovičnem odločanju o zakonu tega potrditi z vsaj 46 glasovi.