ARTICLE AD
Trgatev je eden najbolj prazničnih trenutkov v letu za slovenske vinogradnike in vse ljubitelje vina. Jesenski dnevi, polni vonja po grozdju, druženja in tradicije, so stoletja imeli svoje ustaljeno mesto v koledarju. A zadnja desetletja kažejo, da se ta ustaljenost maje. Grozdje v marsikaterem vinogradu zori hitreje, trgatev se začne prej, pridelek pa je drugačen, kot so ga poznale prejšnje generacije. V ospredju te spremembe stojijo klimatske spremembe, ki vse bolj oblikujejo podobo slovenskih vinogradov in okus vina, ki ga ti dajejo.

Premik v koledarju trgatve
Če je bila v preteklosti trgatev na Štajerskem in v Prekmurju običajno v začetku oktobra, na Primorskem pa že septembra, se je ta razpored močno spremenil. Danes mnogi vinogradniki začnejo trgati že v zadnjih tednih avgusta. To ni posledica drugačnih tradicij, temveč višjih temperatur, ki pospešijo zorenje grozdja. Vinogradniki se temu prilagajajo, saj predolgo čakanje pomeni izgubo kislin in tveganje za previsoke sladkorje v jagodah, kar vodi v neuravnotežena vina.
Statistika, ki potrjuje spremembe
Podatki Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) razkrivajo, da so povprečne temperature v Sloveniji v zadnjih tridesetih letih narasle za skoraj dve stopinji Celzija. Posledično se je začetek trgatve premaknil za približno dva do tri tedne prej kot pred pol stoletja. V nekaterih letih je bil začetek trgatve na Primorskem že okoli 20. avgusta, kar bi bilo še pred nekaj desetletji nepredstavljivo.
Grozdje pod vplivom vročine
Klimatske spremembe ne vplivajo samo na datum trgatve, temveč tudi na značilnosti grozdja.
Višje vsebnosti sladkorja
Zaradi vročih dni in obilice sonca grozdje hitreje nabira sladkor. To pomeni, da vina dosegajo višje alkoholne stopnje. Vinarji pogosto opozarjajo, da postajajo vina močnejša, kar ni vedno v skladu s tradicijo določenih sort, ki so bile znane po svežini in lahkotnosti.
Izguba kislin
Kisline so ključne za ravnovesje vina. Vroči dnevi in tople noči povzročajo, da grozdje izgublja kislinsko strukturo, kar pomeni, da so vina manj sveža, manj primerna za daljše zorenje in pogosto bolj enodimenzionalna.
Spremembe v aromah
Raziskave so pokazale, da se aromatski profil grozdja spreminja. Sorte, kot sta laški rizling ali sauvignon, razvijajo drugačne note, kot so jih pred desetletji. Nekatere arome postanejo bolj izrazite, druge se izgubijo, kar vpliva na značaj vin in njihovo prepoznavnost.

Tveganja, ki jih prinaša podnebje
Višje temperature in premaknjene trgatve niso edina posledica. Vinogradniki se srečujejo tudi z vse bolj ekstremnimi vremenskimi pojavi.
Pozebe in toča
Čeprav so poletja vse bolj vroča, nevarnost pozebe spomladi ostaja. Zaradi zgodnejšega brstenja so trte bolj izpostavljene aprilski ali celo marčevski pozebi. Tudi poletna neurja s točo so vse pogostejša in pogosto uničijo pridelek tik pred trgatvijo.
Suša in pomanjkanje vode
Grozdje je rastlina, ki prenese sušo, a dolgotrajni vročinski valovi lahko povzročijo dehidracijo in manjše jagode. Vse več vinogradnikov razmišlja o namakalnih sistemih, ki jih pred desetletji niso potrebovali.
Nepričakovane plohe
Drug ekstrem so nenadne močne padavine. Te povzročajo razpoke v jagodah, kar povečuje nevarnost gnilobe. V nekaterih letih so morali vinogradniki v naglici opraviti trgatev prej, da bi rešili pridelek.
Kako se vinogradniki prilagajajo?
Prilagajanje klimatskim spremembam je postalo nuja, ne možnost. Slovenski vinogradniki se že nekaj let trudijo iskati rešitve, ki bi jim omogočile ohranitev kakovosti vina.
Spremembe sort
Nekateri vinogradniki se odločajo za sajenje sort, ki bolje prenašajo vročino. Tako se v vinogradih pojavljajo sorte, ki jih prej ni bilo veliko, kot so viognier, syrah ali celo cabernet franc, ki zahteva več sonca in toplote.
Prilagoditev tehnike obiranja
Trgatev postaja bolj dinamična. Namesto da bi obirali cel vinograd naenkrat, vinogradniki grozdje trgajo v več etapah, da ujamejo optimalno zrelost.
Tehnike v kleti
Vinarji v kleti uporabljajo nove tehnike, da obdržijo svežino vina. Mednje sodijo zgodnejše ustavljanje fermentacije, uporaba sodobne hladilne tehnologije in mešanje različnih vinogradov, da se doseže ravnovesje.
Regionalne razlike v Sloveniji
Klimatske spremembe ne vplivajo enako na vse slovenske vinorodne pokrajine.
Primorska
Na Primorskem je premik trgatve najbolj opazen. Vroča poletja in dolge suše pospešijo zorenje. Vendar pa to regiji prinaša tudi nove možnosti za pridelavo sort, ki so bile nekoč rezervirane za toplejše kraje.
Štajerska in Prekmurje
Tu so spremembe nekoliko blažje, a vseeno očitne. Vina, ki so bila znana po izraziti kislini, so danes bolj mehka. Vinogradniki se trudijo ohraniti tipičnost, vendar opažajo, da se okus njihovih vin spreminja.
Dolenjska
Dolenjska, znana po cvičku, se sooča z izzivi pri ohranjanju njegove značilne nizke alkoholne stopnje. Zaradi višjih sladkorjev v grozdju postaja to vse težje.

Trgatev je družbeni dogodek
Spremembe v času trgatve vplivajo tudi na družbeni vidik. V preteklosti je bila trgatev jesenski vrhunec, ko so se zbrali prijatelji, sorodniki in sosedje. Danes pa se pogosto dogaja še sredi počitnic, kar pomeni, da je težje zbrati ljudi, ki bi pomagali. Tradicija se prepleta z realnostjo, ki jo oblikuje podnebje.
Se bodo spremembe nadaljevale?
Strokovnjaki opozarjajo, da se bodo spremembe nadaljevale. Če se bodo temperature še naprej dvigovale, bo slovensko vinogradništvo stalo pred velikimi izzivi. Nekatere sorte bodo morda izgubile svoj dom, medtem ko bodo druge dobile priložnost. Ključno vprašanje pa ostaja: bo Slovenija uspela ohraniti svojo vinarsko identiteto, kljub temu da jo narava postavlja pred nove pogoje?
Vsako vino nosi v sebi zgodbo leta, v katerem je nastalo. Skozi kozarce slovenskega vina tako lahko beremo kroniko klimatskih sprememb. Od višjih alkoholov do mehkejših kislin, od drugačnih arom do novih sort – vse to so zapisi narave, ki jih vinogradniki ne morejo prezreti.
Objava Klimatske spremembe vplivajo tudi na čas trgatve v Sloveniji se je pojavila na Vse za moj dan.