Kako športno aktivni so Slovenci v letu 2025? Raziskava pokazala zanimive rezultate

Slovenci slovimo po tem, da radi hodimo v hribe, kolesarimo in smučamo. Šport ni le rekreacija, ampak del vsakdanjega življenja, ki se prepleta z našo kulturno identiteto. V zadnjih mesecih je nova raziskava ponudila podroben vpogled v to, kako pogosto in na kakšne načine se Slovenci gibamo. Rezultati razkrivajo zanimive vzorce, generacijske razlike in izzive, s katerimi se ljudje srečujejo, kadar želijo biti bolj aktivni.

Slovenci in športne navade

Pogostost telesne dejavnosti

Podatki kažejo, da se kar 73 odstotkov prebivalcev redno ukvarja s telesno dejavnostjo. Med njimi je 22 odstotkov takih, ki se gibajo vsak dan, 31 odstotkov jih trenira tri do štirikrat tedensko, 20 odstotkov enkrat ali dvakrat tedensko. Preostanek se giblje redko ali pa sploh ne. Skupina, ki najmanj pogosto telovadi, so starejši od 60 let ter prebivalci regij z nižjimi dohodki, kot je Pomurje.

Najbolj priljubljeni športi

Med dejavnostmi prevladuje pohodništvo, saj ga izbere več kot polovica vprašanih. Sledi kolesarjenje, ki privablja 45 odstotkov ljudi. Teka se loteva 28 odstotkov prebivalcev, smučanja in deskanja 25, plavanja 22, fitnesa 21. Nogomet, košarka, joga in odbojka imajo manjše deleže, a še vedno kažejo na raznolikost športnih interesov.

Narava kot najpogostejši razlog

Privlačnost zunanjih športov

Večina ljudi se odloča za gibanje na prostem. Kar 68 odstotkov vprašanih je navedlo, da jih k športu motivira narava. Gozdovi, gore in jezera ponujajo okolje, ki spodbuja k aktivnemu življenju. Ta povezava z naravnim okoljem je eden od razlogov, da je Slovenija uvrščena med države z visoko stopnjo telesne aktivnosti.

Individualnost pred skupnostjo

Čeprav imajo športna društva pomembno vlogo, večina ljudi raje izbira samostojno vadbo. Pohodi s prijatelji, tek po službi ali kolesarski izleti brez organizirane skupine postajajo prevladujoča oblika rekreacije. To odraža sodoben način življenja, kjer si ljudje želijo fleksibilnosti in svobode.

Razlike med generacijami

Mlajši in digitalna povezanost

Starostna skupina od 15 do 24 let je najbolj povezana z ekipnimi športi in skupinskimi vadbami. Poleg tega pogosto uporablja digitalne platforme za vadbo.

Mlajši odrasli in fitnes

Pri starosti od 25 do 39 let je opazen porast obiskovanja fitnesov. Prav ta skupina najpogosteje uporablja aplikacije za vadbo, kot so Strava, Fitify ali MyFitnessPal.

Srednja generacija in športi na prostem

Med 40 in 54 letom prevladuje kolesarjenje in pohodništvo. Gre za aktivnosti, ki jih lahko posameznik prilagodi svojemu ritmu, a hkrati ohranja visoko raven telesne pripravljenosti.

Starejši in manj zahtevne oblike gibanja

Med 55 in 65 letom ljudje najraje izbirajo hojo, plavanje in jogo. Gre za oblike, ki zahtevajo manj fizičnega napora, a prinašajo koristi za zdravje in počutje.

Spol in izbira aktivnosti

Ženske in nežnejše oblike vadbe

Ženske se pogosteje odločajo za hojo, plavanje, jogo ali pilates. Te aktivnosti jih privlačijo zaradi sprostitve in občutka dobrega počutja.

Moški in ekipna tekmovanja

Moški pogosteje izbirajo nogomet, košarko, vadbo za moč in kolesarjenje. Pri njih se kaže večja naklonjenost tekmovalnim oblikam, ki zahtevajo več fizične moči.

Zakaj se Slovenci odločamo za šport?

Glavni motivi

Najpogostejši razlogi za gibanje so zdravje in dolgoživost, ki jih je izpostavilo 81 odstotkov vprašanih. Sledi duševno počutje in zmanjševanje stresa, kar je pomembno za 64 odstotkov, ter uživanje v naravi za 59 odstotkov ljudi.

Mlajši in pomen videza

Pri mlajših odraslih je videz pomembnejši dejavnik kot pri starejših. Izgled in samozavest glede telesa sta pogosto razlog, zakaj se odločijo za vadbo.

---

Najpogostejše ovire pri gibanju

Pomanjkanje časa

Največja ovira je pomanjkanje časa, ki ga je omenilo 41 odstotkov anketiranih. To še posebej velja za zaposlene s polnim delovnim časom in starše mlajših otrok.

Finančne omejitve in dostopnost

Drugi razlog so stroški športnih dejavnosti, ki so jih izpostavili 27 odstotkov ljudi. Poleg tega 14 odstotkov navaja pomanjkanje bližnjih objektov, 11 odstotkov vreme, 9 odstotkov pa nizko motivacijo.

---

Zadovoljstvo z infrastrukturo

Mestna območja pred podeželjem

Z rezultati infrastrukture je zadovoljnih 62 odstotkov prebivalcev. Največ zadovoljstva so izrazili v Ljubljani in Mariboru, kjer imajo dostop do dobro urejenih kolesarskih poti in javnih fitnesov.

Podeželje in njihove potrebe

V Koroški in Zasavju prebivalci izpostavljajo potrebo po boljših pešpoteh, osvetlitvi ter pokritih objektih, ki omogočajo vadbo neodvisno od vremena.

Tadej Pogačar, Lombardija

Nacionalni junaki kot navdih

Pogačar, Dončić in Garnbret

Uspehi slovenskih športnikov vplivajo na prebivalce. Kar 31 odstotkov anketiranih pravi, da jih športniki, kot so Tadej Pogačar, Luka Dončić in Janja Garnbret, spodbujajo k večji telesni aktivnosti ali preizkušanju novih športov. Najstniki se pogosto poistovetijo z Dončićem, odrasli moški pa so zaradi Pogačarja izrazili večje zanimanje za kolesarjenje.

Digitalna vadba in sodobne navade

Povečana uporaba aplikacij

24 odstotkov ljudi uporablja digitalna orodja za vadbo. Največji delež je v starostni skupini 25 do 39 let. Priljubljene so HIIT vadbe, tekaški sledilniki in video vadbe za jogo.

Vpliv družbenih omrežij

Fitnes vplivneži imajo vedno večji vpliv, zlasti na platformah TikTok in YouTube. Čeprav njihov vpliv še ni odločilen, se trend povečuje.

Vloga politike in delodajalcev

Podpora zdravemu življenju

91 odstotkov Slovencev verjame, da telesna dejavnost izboljšuje zdravje in počutje. 67 odstotkov podpira subvencije za športne programe za mladino. 58 odstotkov meni, da bi morali delodajalci svojim zaposlenim nuditi spodbude za vadbo.

Regionalne značilnosti

Ljubljana in osrednja Slovenija

Najvišja stopnja udeležbe v fitnesih in skupinskih vadbah ter dobro razvite kolesarske poti. Narašča zanimanje za urbano tekmovanje in plezalne stene.

Gorenjska

Regija, kjer prevladuje pohodništvo in smučanje. Družinam prijazne poti in visoko zadovoljstvo z vlaganji v športno infrastrukturo.

Obalno kraška regija

Največ celoletnih plavalcev in deskarjev na vodi. Odbojka na mivki je priljubljena med mladimi, fitnesi pa imajo manjšo vlogo.

Pomurje in Zasavska

Raven telesne aktivnosti je nižja. Športna društva imajo tam večjo vlogo, prebivalci pa izražajo željo po sodobnejših objektih.

Šport kot del identitete Slovencev

Slovenci ostajamo narod, ki šport razume kot način življenja. Čeprav obstajajo razlike med regijami, starostjo in dohodki, je skupna nit jasna. Šport je sredstvo za zdravje, dobro počutje in povezanost z naravo. Raziskava, ki so jo objavili na Najboljseigralnice.si, kaže, da se športni utrip ohranja tudi v letu 2025, a hkrati opozarja, da so potrebni ukrepi za še večjo dostopnost in vključujočnost.

Prihodnost bo oblikovala predvsem sposobnost občin, delodajalcev in države, da ljudem omogočijo pogoje za gibanje, ki niso vezani le na finančne zmožnosti ali geografsko lego. Če bo šport ostal v središču družbenega dogajanja, bo tudi naslednja generacija Slovencev ohranila podobo aktivnega in zdravju naklonjenega naroda.

Zakaj Slovenci vedno napačno rečejo tej priljubljeni hrani na morju

Objava Kako športno aktivni so Slovenci v letu 2025? Raziskava pokazala zanimive rezultate se je pojavila na Vse za moj dan.