Evropski poslanec Zver: Od zaušnice Jourovi do krize doma

V oddaji Intervju z Aleksandrom Rantom je bil gost evropski poslanec Milan Zver, ki je uvodoma spregovoril o svoji zmagi nad Evropsko komisijo. Do vmešavanja Bruslja je bil zelo kritičen: ““Sporočilo tega sodnega postopka je, da naj Bruselj ne intervenira v državah članicah tam, kjer ga ne briga, kjer nima pravice,” je poudaril.

Vlado Roberta Goloba obtožuje zunanjepolitične šibkosti in neuspešnih reform zdravstva, šolstva in sociale. Rešitev vidi v sistemskih spremembah in desnosredinskem zagonu za vrnitev k evroatlantskim vrednotam.

V oddaji Intervju z voditeljem Aleksandrom Rantom je evropski poslanec Milan Zver razpravljal o vmešavanju Evropske komisije (EK) v slovenski zakon o RTV, zunanji politiki in notranjih izzivih Slovenije. Zver je dosegel zmago na evropskem sodišču, ki je zahtevalo razkritje dokumentov o obisku Vere Jourove, kar potrjuje neprimerno politično intervencijo v slovensko medijsko zakonodajo. “Res je, zgodba je trajala 22 mesecev, ampak moram priznati, da sem pričakoval daljšo. So kar pohiteli zadnje leto na sodišču. Jaz sem prej že poskušal s pravnimi postopki, političnimi pritiski, kot mi sledijo, in seveda ni šlo, zato sem se odločil tudi za pravno pot za sodišče in končalo se je z zmago, ki ni pirova,” je dejal.

V nadaljevanju je pojasnil tudi ozadje zgodbe, ki je slovenski javnosti danes že dobro znana. Kritiziral je pomanjkanje transparentnosti EK in poudaril, da takšne prakse spodkopavajo zaupanje v institucije. “Sporočilo tega sodnega postopka je, da naj Bruselj ne intervenira v državah članicah tam, kjer ga ne briga, kjer nima pravice, in Vera Jourova je bila nespretna. Mogoče so se v kuloarjih pogovarjali z našimi prijatelji tukaj v Sloveniji in so naredili neko učinkovito stvar, ampak v osnovi je zgrešena in tudi sodišče mi daje posredno prav,” je dodal.

Foto: zajem zaslona

Zver v odgovoru na vprašanje, ali bodo razkritja o vmešavanju Evropske komisije (EK) prisilila Komisijo k umiku ali bo potrebna drugačna večina v Evropskem parlamentu, poudarja več ključnih točk. Opozarja, da Ursula von der Leyen nosi breme dveh afer: primera zakona o RTV v Sloveniji in afere Pfizer, kjer je sodišče zahtevalo razkritje njenih komunikacij. Pohvali evropsko sodišče za korektno delovanje, saj je v obeh primerih delovalo neodvisno, kar potrjuje vlogo evropskih institucij. Vendar meni, da bi morale afere, vključno s primerom Vere Jourove, Komisijo prisiliti, da “stopi nekaj korakov nazaj” in deluje transparentno ter v skladu z Lizbonsko pogodbo.

“Jaz tudi mislim, da smo na enem takem križišču v Evropi,” je izpostavil Zver, ki meni, da je moč “silnic leve iz Evrope”, ki so težile k večji moči Bruslja, potrebno jemati “z rezervo”. Zver izpostavlja, da je desnosredinska večina na volitvah leta 2024 dobila 385 glasov proti 312 levim, kar kaže na jasno voljo volivcev, ki pa se ni odrazila v delovanju Evropskega parlamenta. Kritiziral je neformalno koalicijo desnosredine z levimi in zelenimi, ki ne odraža volilnih izidov in vodi v slabe odločitve, kot je Zeleni dogovor.

V nadaljevanju je opozoril tudi na finančno podporo EK nevladnim organizacijam, ki so povezane s spornimi dejavnostmi, vključno z domnevnim financiranjem Hamasa in radikalnih vsebin v palestinskih učnih programih. “Zadeva je tako daleč pripeljala, da se je moralo to zgoditi, kar se je, da je treba Hamas uničiti in da Izrael to zelo uspešno dela, kakor tudi Hezbolah in sedaj tudi iranski režim. Tukaj ne gre za vojno med Izraelom in Palestinci, ne.

Izraelske sile (Foto: epa)

To moramo večkrat poudariti. Gre za vojno med izraelsko armado in pa Hamasom, ne, to je treba reči. Palestinci so tukaj dostikrat kolateralna škoda, škoda, kar je hudo za reči in sprejeti, ampak v vojni se tudi to dogaja,” pravi.

Evropsko stališče je preveč “ohlapno”

Voditelj Rant v vprašanju evropskemu poslancu Milanu Zveru izpostavi njegovo osebno izkušnjo, saj je bil Zver uvrščen na črno listo iranskega režima kot eden redkih evropskih poslancev. Rant ga sprašuje o izkušnjah s tem režimom in stikih z ljudmi, ki so pobegnili iz Irana. Nato preide na temo iranskega teokratskega diktatorskega režima, ki izvaja poboje zaradi verskih prekrškov in odpravlja politične nasprotnike. Sprašuje, kako Zver vidi obračun med Izraelom in Iranom, vključno z vlogo ZDA, ter poudarja mešana sporočila Evrope, ki poziva k zadržanosti. Rant dvomi, ali je ob eksistenčni grožnji, ki jo predstavlja takšen režim, res potrebna pretirana demokratičnost.

Milan Zver odgovarja na vprašanje o iranskem teokratskem režimu in evropskem odzivu, pri čemer izpostavlja preveč ohlapno stališče Evrope. Meni, da bi morale evropske države, večinoma članice Nata, odločneje podpreti prizadevanja Izraela in ZDA za ureditev razmer na Bližnjem vzhodu. Iran opisuje kot zgodovinsko pomemben, a pod diktatorskim režimom, ki krši človekove pravice in duši gospodarstvo, saj iranska revolucionarna garda nadzoruje uvoz in izvoz. Režim razvija balistične rakete in drone, kar predstavlja grožnjo tudi za Evropo, zato bi morala EU Iran uvrstiti med države “osi zla” skupaj s Severno Korejo, Rusijo in Kitajsko ter odločneje ukrepati.

Foto: AFP

Zver poudarja gibanje za svoboden in demokratičen Iran, ki ga vodi opozicijska mreža in je pridobilo podporo 130 nekdanjih svetovnih voditeljev, vključno s tremi Slovenci. To gibanje zagovarja demokracijo, sekularizacijo, enakost spolov in opustitev jedrskega programa, kar je skladno z vrednotami EU. Opozarja na brutalno zatiranje demonstracij v Iranu, vključno z znanimi primeri, kot je smrt dekleta zaradi nošenja rute, in na žalne seje v Evropskem parlamentu zaradi teh kršitev. Meni, da je zdaj priložnost za spremembe, saj iranski režim slabi, in poudarja, da bi morali Iranci sami zrušiti režim, ob morebitni podpori tujine. Padec režimov, kot je Asadov v Siriji, odpira možnosti za nove, trajnejše odnose na Bližnjem vzhodu, a to zahteva odločnejši evropski odziv.

Rant izpostavi, da sta bila Izrael in Savdska Arabija pred napadom Hamasa oktobra blizu zgodovinskega sporazuma, ki bi lahko vodil do priznanja Izraela s strani Savdske Arabije in drugih arabskih držav, kar bi po desetletjih rešilo konflikt na Bližnjem vzhodu. Napad Hamasa, podprt s strani Irana, je to preprečil. Rant sprašuje, kakšna je vloga Evropske unije v tem kontekstu, ali bo EU iskala mir za vsako ceno ali bo trdno podprla zaveznike, kot sta Izrael in ZDA, in jasno opredelila stališče.

Zver: Moramo biti na pravi strani zgodovine

Zver v odgovoru poudari, da je bil napad Hamasa verjetno namenjen preprečitvi diplomatskega uspeha Izraela, saj je iranski režim želel prekiniti možnost priznanja Izraela s strani Savdske Arabije in posledični domino efekt. Pohvali vojaško pripravljenost Izraela in meni, da bi EU morala jasno podpreti Izrael in ZDA ter se zavzemati za trajni mir, ki temelji na spoštovanju človekovega dostojanstva. Kritizira poskuse posredovanja med “zlim in dobrim”, vključno s Slovenijo, ki se je ponujala kot posrednica v konfliktih, kot sta Ukrajina-Rusija ali Izrael-Palestina. “Moraš biti na pravi strani zgodovine in izraziti jasno stališče, ne, in tudi druge. Mi smo vendarle članica, tudi Varnostnega sveta, ne, lahko bi odigrali pomembno vlogo, zdaj pa se sramotimo,” je poudaril.

Rant sprašuje Zvera o oceni delovanja slovenske vlade pod vodstvom Roberta Goloba po evropskih volitvah, zlasti glede zunanje politike, ki naj bi izgubila vpliv. Omenja Golobove pretekle izjave, kot je označevanje Georgie Meloni za “fašistko” in Emmanuela Macrona za “šibkega”, ter opozarja na premierjevo domnevno naklonjenost skrajnemu islamu in Palestini, kar zmanjšuje njegovo verodostojnost v Evropi.

Ugled Slovenije je v zadnjih letih padel

“Slovenska, zlasti slovenska zunanja politika, je izgubila na ratingu zadnji dve, tri leta, odkar so tukaj tudi zaradi ministrice Tanje Fajon. Lahko bi imeli, smo kar dobro pozicionirani, lahko bi veliko več naredili, ne, pa na žalost nismo. Janševa vlada je nazadnje imela, kar se zunanje politike tiče, zelo jasen cilj, preusmeriti slovensko politiko nazaj na zahod,” je poudaril.

Nekdanji premier Janez Janša in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen (Foto: STA)

Kritizira promoskovsko ali probeograjsko usmerjenost prejšnjih ministrov, kot je Karel Erjavec, in poudarja, da bo naslednja vlada morala obnoviti ugled Slovenije in njeno zahodno usmerjenost.

Na področju notranje politike Zver opozarja na neuspehe vlade pri reformah zdravstva, sociale in šolstva. Sistem domov za ostarele je podhranjen, zdravstvo in šolstvo razpadata, učitelji in zdravstveni delavci odhajajo v tujino ali v druge sektorje. Šolski sistem je preveč birokratski, sindikati, kot je SVIZ, imajo prevelik vpliv, kurikulum pa je zastarel in ne sledi sodobnim spoznanjem ali inovativnemu poučevanju kot na Finskem.

Zver: Demografska slika je porazna

Demografska slika je zaskrbljujoča, migrante pa je treba hitro integrirati z učenjem jezika. Pri vprašanju o volitvah Zver poudarja nujnost sprememb, saj sedanja napol socialistična vlada ne dosega rezultatov. Predlaga, da desnosredinska vlada ali širša koalicija uvede globoke sistemske reforme, saj je v javnem sektorju dovolj potenciala, kar so dokazali osamosvojitelji z manj predpisi in kadri. Verjame, da Slovenija potrebuje “svež veter” desnosredine, da se izogne samouničevalni spirali.

A. H.

The post Evropski poslanec Zver: Od zaušnice Jourovi do krize doma first appeared on Nova24TV.