Dolgotrajna oskrba: pobrali denar, storitev ni!

Država pobira milijone za dolgotrajno oskrbo, storitev pa ni. V dveh mesecih je na računu ZZZS že 55 milijonov evrov, do konca leta več kot četrt milijarde – a ljudje nimajo dostopa do pomoči – navaja Petra Sovdat v častniku Finance. 

Spomnimo: prispevek za dolgotrajno oskrbo (1 % od bruto plače + 1 % od pokojnine ipd.) se je začel pobirati januarja 2025. Namen je, da se zbere stabilen vir financiranja dolgotrajne oskrbe, preden storitev v celoti steče (storitev naj bi se začela postopno 2026–2028).

• Zakaj plačujemo obvezne prispevke, če storitev dolgotrajne oskrbe še ni?
• Kdo nosi odgovornost za zamik – minister Maljevac, ZZZS ali vlada Roberta Goloba?
• Zakaj je v sistemu premalo kadra in kako to vpliva na pomoč starejšim in nemočnim

Odgovornost za pomanjkanje dejanskih ukrepov izvajanja nosi vlada (Robert Golob), ker ima v rokah zakonodajo in politične odločitve, pri čemer je odgovoren  resorni minister Luka Mesec (prej Simon Maljevac, solidarna prihodnost), saj Ministrstvo za solidarno prihodnost vodi pripravo sistemskih rešitev. V praksi se odgovornost preliva med ministrstvom, ZZZS in vlado. Največ kritik leti na vlado, ker je dvakrat že prestavila začetek izvajanja (najprej iz 2024 na 2025, zdaj na obdobje med 2026–2028). Operativno pa bo pri izvedbi ključen ZZZS, ki bo kot nosilec obveznega zavarovanja moral dejansko voditi vloge, plačila in izvajalce.

Gre za princip “plačaj vnaprej, da bo denar pripravljen, ko se storitev vzpostavi” – podobno kot je bilo ob uvedbi zdravstvenega zavarovanja ali DARS vinjet. Vendar tukaj ne gre za vinjete, ampak žive ljudi. Kje se bo torej dobilo kader, ki bo lahko nudil pomoč starejšim in nemočnim? Vsi molčijo, a denar pobirajo. Se vam zdi to pravično? V praksi to pomeni, da sedaj plačujemo davek brez takojšnjega učinka, seveda ob prelaganju odgovornosti.

Portal OS